Če razmišljate o tem, da bi v svojo družino sprejeli dihurja, potem sem prepričana, da ste katerega od malih nagajivcev z roparsko masko prek oči že spoznali v živo in seveda podlegli njegovim čarom. Kako ne bi? To so ljubke male žverce, energetske bombice, ki te s svojimi vragolijami nasmejijo in ti popestrijo dan. Ni jih potrebno sprehajati kot pse, prespijo večino dneva, ko so budni, pa so vedno pripravljeni na igro. Zagotovo ste tudi že slišali, kaj pravimo lastniki − da jih imaš lahko kar namesto televizije.
Se sliši kot idealna žival?
Ne nujno. Svoji ljubkosti navkljub so beli dihurji relativno zahtevni hišni ljubljenčki in niso primerni za vsakogar.
Namen društva je seznanjanje in osveščanje članov, širše javnosti in veterinarske javnosti s pravilno oskrbo in nego dihurjev in z njihovimi potrebami, nameščanje in posredovanje pri iskanju novih domov brezdomnim dihurjem in pomoč pri oskrbi le-teh.
Belega dihurja ali vretico (Mustela putorius furo) uvrščamo med zveri, v družino kun in nikakor ne med glodavce kot bi marsikdo lahko zmotno sodil na prvi pogled. Gre za udomačeno vrsto, ki najverjetneje izhaja iz evropskega dihurja. Beli dihurji so, svoji ljubkosti navkljub, relativno zahtevne domača žival.
Dihurji za bivanje potrebujejo prostorno kletko, poleg tega jim moramo dnevno omogočiti vsaj dve uri igranja izven nje. Prostori, kjer se dihur prosto giblje, morajo biti primerno zaščiteni in prirejeni. Nastanjeni so lahko tudi v zunanjih kletkah, ki pa morajo biti ustrezno zaščitene.
Dihurji so striktni mesojedi. Njihova prehrana mora vsebovati veliko beljakovin in maščob živalskega izvora in malo vlaknin, saj slednjih zaradi specifike prebavnega trakta ne prebavljajo dobro. Hranimo jih lahko s hrano za dihurje, kakovostno mačjo hrano ali mesom. Hrana za pse za dihurje ni primerna.
Nega dihurjev ni zahtevna. Razen v času, ko menjajo dlako, njihovega kožuha ni potrebno negovati. Ne smemo jih prepogosto kopati, potrebno pa je redno krajšanje krempljev in čiščenje ušes. Vonj omilimo s kvalitetno hrano, rednim čiščenjem bivališča in kastracijo. Odstranitev smradnih žlez je v Sloveniji prepovedana.
Beli dihurji so zvedave, igrive in zelo živahne male zverinice. Vzgoja mladička je lahko zahtevna, pa tudi zelo boleča, če živalca že v leglu ni bila primerno socializirana. Kot hišne ljubljenčke jih odsvetujemo družinam z majhnimi otroki, saj je igra dihurjev precej groba z veliko grizenja.
Povprečna življenjska doba dihurjev je približno 8 let. Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Zelo priporočljivo je cepljenje proti pasji kugi, saj okužba pomeni skoraj 100 % smrtnost. Če želimo z dihurjem prečkati mejo, so cepljenje proti steklini, mikročip in potni list za hišne živali, obvezni.
3. 11. 2018 je v Konjeniškem centru Celje potekal 4. Dihurčkov dan
Prireditev je odlično uspela, celo bolje kot februarska – obe pa sta bili med obiskovalci odlično sprejeti. Udeležba je bila velika, prireditve se je udeležilo preko 600 ljudi – od tega 27 razstavljalcev iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Estonije in Slovenije.
Odzivi udeležencev so bili izredno pozitivni, prireditev je tokrat potekala povsem gladko, ekipa je bila uigrana in dogodek je potekal na zelo profesionalni ravni. Predvsem tuji udeleženci so bili navdušeni, saj razstave dihurjev v tujini običajno potekajo v zaprtem krogu razstavljalcev in peščice ljubiteljev, na našem dogodku pa se je trlo obiskovalcev in poleg razstave dihurjev smo tudi tokrat pripravili bogat spremljevalni program.
V Društvu Zverinice pripravljamo Vzrejni pravilnik za vzrejo dihurjev.
V prihodnosti se bomo potrudili, da bo čim večji del tega kar bo v njem zapisano, tudi del Pravilnika o zaščiti hišnih živali (kar pomeni, da bo tisti del obvezen za vse).
Zato ste VSI, ki vas tematika zanima, oziroma se vas tiče – ste rejci, oziroma o vzreji dihujrev razmišljate (ne glede na to ali ste člani našega društva ali ne in ne glede na to, ali “se imamo radi” ali ne) – vabljeni, da se nam pri snovanju pridružite.
Maja Čonč, It’s All About Ferrets, Slovenija:
Za načrtno vzrejo dihurjev sem se odločila po približno petnajstih letih življenja z dihurji. V tem času se je nabralo kar nekaj znanja ‒ tako teoretičnih kot tudi praktičnih izkušenj ‒, kljub vsemu se še vedno učim, če le imam priliko. Leta 2015 sem na Madžarskem kupila dva dihurja za vzrejo in ustanovila majhno, ljubiteljsko vzrejališče belih dihurjev. Sem prva vzrediteljica v Sloveniji, ki je registrirala svojo (vz)rejo pri UVHVVR. Z uradno registracijo sem želela postaviti nekakšne standarde za ostale rejce in lastnike dihurjev. Ime mojega vzrejališča, It’s All About Ferrets, strne vso filozofijo in pove kaj dihurji v mojem življenju pomenijo.
Najpomembnejši cilj moje vzreje je izboljšati zdravje in življenjsko dobo dihurjev v Sloveniji, ki je v tem trenutku pod povprečno pričakovano življenjsko dobo vrste. Zato skušam za vzrejo najti dihurje iz zdravih linij. Vsi moji vzrejni dihurji imajo opravljen tudi preventivni veterinarski pregled, ki vključuje kardiološki pregled, RTG slikanje, pregled krvi in so zdravi.
Dihurje imava in vzrejava pod imenom Nostrofuretti Ferretry, že od leta 2004. Cilj najine vzreje je vzrejati kvalitetne dihurje. Najpomembnša sta nama je zdravje in dolgoživost dihurjev. Vse najine vzrejne živali prihajajo iz izbranih linij, s posebno izbranimi rodovniki. Pri vzreji dihurjev se drživa striktnih pravil in podobno želiva tudi od izbranih vzrediteljev, ki jim prodava dihurje za nadaljno vzrejo. Naši dihurji so preden “gredo v vzrejo”, deležni temeljitega veterinarskega pregleda, ki vključuje tudi ultrazvočni pregled, pregled srca in krvi.
Vzrejava izključno kratkodlake dihurje, primarno t.i. standardnih barv (soboljeva, temno soboljeva in peščena). Leta 2007 sva uvozila svoje prve dihurje z mitt vzorcem (opomba: to so dihurji “z nogavičkami”) in začela tudi z vzrejo le-teh, v različnih barvnih različicah (silver mitt, black roan mitt in black mitt). Vsi pa so, prav tako kot najini standardni dihurji, le kratkodlaki.
Cinzia Fresia, Furetti d’Autore, Italija:
Dihurji me spremljajo že trinajst let, z vzrejo pa sem začela pred desetimi leti.
Moj cilj je vzrejati zdrave in prijazne dihurje, zato skrbno izbiram vzrejne dihurje (in vzreditelje od katerih kupujem svoje živali). Skozi leta so mi k srcu najbolj prirastli standrdne temno soboljeve barve (black sable) in enotno obarvani črni dihurji (black solid). V letu 2016 sem registrirala vzrejo Furetti d’Autore in postavila spletno (in FB) stran na katerih beležim svojo pot kot vzrediteljica.
