Tudi letos bomo v društvu Zverinice organizirali Dihurčkov dan. Namen prireditve je srečanje ljubiteljev dihurjev in spoznavanje dihurjev v živo, kar je namenjeno vsem, ki razmišljajo, da bi si belega dihurja omislili za hišnega ljubljenčka.
Kako smo se zabavali lansko leto, si lahko ogledate v fotoreportaži.
DATUM: sobota, 18. maj 2013
KRAJ: KUD France Prešeren, Karunova ulica 14, Ljubljana
Člani društva bomo odgovarjali na vprašanja o dihurjih, organizirali bomo praktično delavnico o osnovni negi dihurja. Doc. dr. Jožko Račnik, vodja Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce na VF in Maja Čonč, predsednica Društva …
Namen društva je seznanjanje in osveščanje članov, širše javnosti in veterinarske javnosti s pravilno oskrbo in nego dihurjev in z njihovimi potrebami, nameščanje in posredovanje pri iskanju novih domov brezdomnim dihurjem in pomoč pri oskrbi le-teh.
Belega dihurja ali vretico (Mustela putorius furo) uvrščamo med zveri, v družino kun in nikakor ne med glodavce kot bi marsikdo lahko zmotno sodil na prvi pogled. Gre za udomačeno vrsto, ki najverjetneje izhaja iz evropskega dihurja. Beli dihurji so, svoji ljubkosti navkljub, relativno zahtevne domača žival.
Dihurji za bivanje potrebujejo prostorno kletko, poleg tega jim moramo dnevno omogočiti vsaj dve uri igranja izven nje. Prostori, kjer se dihur prosto giblje, morajo biti primerno zaščiteni in prirejeni. Nastanjeni so lahko tudi v zunanjih kletkah, ki pa morajo biti ustrezno zaščitene.
Dihurji so striktni mesojedi. Njihova prehrana mora vsebovati veliko beljakovin in maščob živalskega izvora in malo vlaknin, saj slednjih zaradi specifike prebavnega trakta ne prebavljajo dobro. Hranimo jih lahko s hrano za dihurje, kakovostno mačjo hrano ali mesom. Hrana za pse za dihurje ni primerna.
Nega dihurjev ni zahtevna. Razen v času, ko menjajo dlako, njihovega kožuha ni potrebno negovati. Ne smemo jih prepogosto kopati, potrebno pa je redno krajšanje krempljev in čiščenje ušes. Vonj omilimo s kvalitetno hrano, rednim čiščenjem bivališča in kastracijo. Odstranitev smradnih žlez je v Sloveniji prepovedana.
Beli dihurji so zvedave, igrive in zelo živahne male zverinice. Vzgoja mladička je lahko zahtevna, pa tudi zelo boleča, če živalca že v leglu ni bila primerno socializirana. Kot hišne ljubljenčke jih odsvetujemo družinam z majhnimi otroki, saj je igra dihurjev precej groba z veliko grizenja.
Povprečna življenjska doba dihurjev je približno 8 let. Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Zelo priporočljivo je cepljenje proti pasji kugi, saj okužba pomeni skoraj 100 % smrtnost. Če želimo z dihurjem prečkati mejo, so cepljenje proti steklini, mikročip in potni list za hišne živali, obvezni.
Vam in vašim kosmatincem želimo prijetne praznike, v prihajajočem letu pa vse lepo.
Zverinice
Društvo za zaščito živali Ljubljana nam je prijazno odstopilo tri termine (18., 19. in 20. december) za dobrodelno praznično stojnico v nakupovalnem središču Citypark v Ljubljani. Preberite cel članek >>
Tudi letos smo v društvu Zverinice pripravili stenski koledar s fotografijami dihurčkov.
Velike mesečne fotografije tokrat krasijo dihurčki, ki so bili, ali so še, v naši oskrbi, na ostalih, manjših fotografijah pa nastopajo še drugi slovenskih dihurski modeli.
Format zaprtega koledarja je 29,7 x 21 cm, odprtega (obešenega) pa 29,7 x 42 cm. Koledar je vezan s spiralo. V delu kjer so označeni dnevi je dovolj prostora za kratke zapiske. Cena za člane Društva Zverinice je 8,5 evrov, za ostale pa 10 evrov.
Naročila na: narocila@zverinice.com.
Po dogovoru je mogoč osebni prevzem v Ljubljani, …
Kljub temu, da ima društvo Zverince status društva, ki deluje v javnem interesu, nismo na seznamu upravičencev do donacij za leto 2012 saj smo status društva pridobili z letu 2012. Zato vas vabimo, da svojih 0,5 % namenite Društvu za zaščito živali Ljubljana s katerim uspešno sodelujemo in nam pomaga pri našem delu. Donacije bodo porabljene v skladu s statutom društva, tudi pomoči zapuščenim živalim. Preberite cel članek >>
Namen Zavoda KOSOVIR je izboljšanje stanja na področju oskrbe in zaščite živali. Osredotočili smo se predvsem na problematiko netradicionalnih, t. i. eksotičnih vrst živali, katerih število se v zadnjih letih povečuje. Posledica vse večje popularnosti, celo modnosti nekaterih vrst in velike ponudbe, je pogosto nepremišljen, impulziven in neodgovoren nakup nove živali ter posledično tudi porast števila odvečnih, nezaželenih in zavrženih živali. Zato se kaže potreba po ustanovitvi zavetišča, ki se bo ukvarjalo s temi vrstami, to pa je tudi eden glavnih ciljev zavoda.
