Kokcidioza je parazitarno obolenje, ki ga povzročajo praživali iz rodov Eimeria in Isospora. Zanje je značilno, da prizadenejo prebavni trakt vretenčarjev. Poznamo veliko vrst kokcidij, vendar jih je večina specializiranih za svojega gostitelja, kar pomeni, da posamezne vrste lahko okužijo le eno vrsto živali ali skupino vrst, ki so med seboj sorodne. Kokcidiji, ki jih najdemo pri dihurjih, lahko prizadenejo še pse, mačke, posamezne vrste iz družine kun, niso pa nevarni za človeka, rastlinojede živali, ptice in plazilce.

dihur-kokcidiozaDihurji se s kokcidijami lahko okužijo že v leglu. Okužba z omenjenim protozojem je značilna predvsem za večje reje s slabimi higienskimi pogoji in trgovine z malimi živalmi, kjer pridejo v stik dihurji iz različnih legel in iz različnih okolij. Bolezen se prenaša z iztrebki, okužbe pri starejših živalih so redke.

Povzročitelja diagnosticiramo s parazitološkim pregledom iztrebkov, v katerih najdemo predvsem oociste (jajčeca), ki so specifična in invazijska razvojna stopnja. Žival zaužije sporulirano oocisto, ta se v prebavilih razgradi, nato se sprostijo razvojne stopnje, ki prizadenejo črevesne epitelne celice. V njih poteka nespolno razmnoževanje, pri čemer se število invazijskih oblik pomnoži in v določeni fazi preide v spolni razvojni krog. Po združitvi spolnih celic nastane zigota, ki se obda z ovojem in nastane oocista, ki jo žival z iztrebkom izloči v okolje.

Klinični znaki se kažejo kot krvava ali sluzasta driska, prebavne motnje, hiranje, dehidracija (posledica driske). Kot posledica driske se lahko pojavi tudi izpad dela rektuma. Pri kokcidiozi je prizadeta črevesna sluznica, posledično je zmanjšana sposobnost resorpcije hranljivih snovi, zato je potrebno dihurja v času bolezni hraniti z lahko prebavljivo in visoko energetsko hrano (“račje žup’ce”, Hill’s a/d, Royal Canin Convalescence support …) in skrbeti za primeren vnos tekočine. Smrtnost je, še posebej ob primerni terapiji, relativno nizka.

Za zdravljenje se navadno uporablja kombinacija sulfonamidov in trimetoprima (Primotren) ali metronidazol. Če je potrebno, se uvede še podporno terapijo z infuzijami in nadomeščanjem elektrolitov.

Zaradi specifičnega razvojnega kroga mora terapija neprekinjeno trajati vsaj deset dni, po tem se priporoča ponovno parazitološko preiskavo iztrebka.

Zaradi neprestanega izločanja oocist v okolje je potrebno pri terapiji poskrbeti tudi za redno in temeljito čiščenje iztrebkov, omejiti stik z ostalimi živalmi, sami pa moramo skrbeti za higieno (umivanje rok). Priporočljiva je tudi redna dezinfekcija (razredčena varekina – v razmerju 1:16, 1:32 ali splošno uporabljana dezinfekcijska sredstva npr. Incidin, Spitaderm) dihurjeve kletke, posode s posipom (in menjavanje le-tega) in dihurjeve posteljnine, saj na ta način zmanjšujemo možnost ponovne okužbe. Preden dihurja namestimo v razkuženo kletko, jo moramo temeljito sprati z vodo in posušiti!

Avtorica: Maja Čonč