dihur-vrocinski-udarVisoke temperature lahko dihurjem povzročijo resne zdravstvene težave. Dihurji se ne potijo tako kot ljudje, hladijo se lahko le z dihanjem skozi odprta usta in s stikom s hladno površino. Vendar to žal ni najučinkovitejši način hlajenja. Pri vročinskem udaru pride do pregretja organizma – zvišata se telesna temperatura in krvni tlak. Če se dviganje telesne temperature nadaljuje, nastopi šok, odpoved nekaterih notranjih organov, notranje krvavitve, izguba zavesti in smrt.

Dihurji so zelo občutljivi na visoke temperature in lahko hitro poginejo zaradi posledic pregrevanja organizma. Če je dihur le pičlih deset minut izpostavljen temperaturam okrog 32 stopinj Celzija, že lahko pogine zaradi posledic toplotnega udara.

Pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija dihurjev ne vodite na sprehode, v toplejših dnevih jih ne puščajte v zaprtih avtomobilih (velja za vse živali!!!) in pazite, da niso nikjer neposredno izpostavljeni soncu oz. vročini. Če jih v vročih dneh vozite v avtomobilu, je dobro, da ima klimatsko napravo, drugače pa v njihov boks položite steklenico zamrznjene vode, ovito v brisačo. Enako velja za stanovanjske prostore – v vročih dneh vključite klimatsko napravo ali pa dihurje namestite v najhladnejši del stanovanja (običajno je to kopalnica). Vedno poskrbite tudi, da imajo živali na voljo dovolj sveže vode za pitje.

dihur-vrocinski-udar2V primeru, da do vročinskega udara vendarle pride, skušajte živali postopno znižati telesno temperaturo (pri prehitrem ohlajanju lahko pride do šoka, posledice tega pa so lahko enako usodne) in  se takoj povežite z najbližjim veterinarjem. Žival čim hitreje umaknite s sonca oz. vročine. Če je žival pri zavesti, ji ponudite vodo za pitje (vanjo lahko vmešate pripravek za nadomeščanje elektrolitov, npr. Nelit). Če je žival brez zavesti, ji tekočine nikakor ne vlivajte v gobček na silo, saj se lahko zaduši. Predele telesa, ki niso odlakani oz. kjer je dlake manj – trebuh in blazinice –, zmočite s hladno, vendar ne mrzlo vodo! Na blazinice na šapah lahko nanesete sredstva, ki vsebujejo alkohol – uporabna so predvsem sredstva za razkuževanje (npr. Spitaderm), ker alkohol pospešuje izparevanje in s tem hlajenje, lahko pa jih tudi drgnete z ledenimi kockami. Živali ovijte telo z vlažno brisačo ali pa jo položite v mlačno vodo, pri čemer ji držite glavo nad gladino.

Opisane metode za zniževanje telesne temperature lahko uporabite tudi takrat, ko je visoka telesna temperatura posledica infekcijskih obolenj (gripa …).

V vsakem primeru pa žival čim prej odpeljite k veterinarju, kajti pri pregretju organizma so pogosta komplikacija poškodbe in odpoved notranjih organov. Veterinar bo ocenil posledice vročinskega udara in predpisal ustrezno terapijo, ki jih bo zmanjšala.

Znaki vročinskega udara so:

– pospešeno plitvo dihanje (običajno z odprtim gobčkom), hropenje
– temnordeč jezik (v napredovanih primerih tudi modrikast), živordeče ali bledikaste sluznice
– koža, vroča na otip
– nepravilen, šibek srčni utrip
– slinjenje
– bruhanje in driska (lahko krvava)
– utrujenost, vrtoglavica, mlahavost
– nekoordiniranost, predvsem v zadnjem delu telesa, izguba zavesti
– mišični krči, koma, smrt …

Avtorica: Maja Čonč