Normalna barva ušesnega masla dihurjev je svetlo do rdečkasto rjava in brez vonja. Če imajo ušesni izločki vonj, je nekaj narobe.

Nekateri dihurji potrebujejo pogostejše čiščenje ušes kot drugi. Na količino nastajanja ušesnega masla vplivajata zdravje in starost dihurja. Najbolje je, da se o pogostosti čiščenja posvetujete s svojim veterinarjem. Ušes ne bi smeli čistiti pogosteje kot enkrat mesečno. Pogostejše čiščenje povzroči še hitrejše izločanje ušesnega masla, ki predstavlja zaščito sluhovoda, zato ga ne smemo prepogosto odstranjevati.

dihur-ciscenje-uses2Čiščenje ušes je za večino dihurjev zelo nadležno in neprijetno opravilo, saj so ušesa zelo občutljiva. Če ne boste previdni in boste pregrobi, je lahko zanj to celo boleče. Podobno kot pri striženju krempljev poskušajmo žival umiriti oziroma zaposliti z lizanjem vitaminske paste. Ko čistite ušesa, čistite samo uhelj (zunanji del) in del sluhovoda, ki ga vidite. Ker s preglobokim čiščenjem lahko povzročite več škode kot koristi, je priporočljivo, da vam postopek najprej pokaže izkušen lastnik dihurja ali veterinar.

Preden se lotite čiščenja, si pripravite pripomočke, saj boste med samim čiščenjem imeli dovolj dela z dihurjem. Namestite se nekam, kjer je udobno in mirno ter sledite opisanemu postopku. Vzemite vatirano palčko (lahko jo predhodno namočite v tekočino za čiščenje ušes), trdno primite dihurčka za kožno gubo na hrbtnem delu vratu in mu podprite zadnji del, še posebno, če je nekoliko težji. Če se preveč premika, malo popustite podporo v zadnjem delu, toliko da se umiri. Z roko, s katero ga držite za gubo, si pomagajte pri držanju uhlja. S prosto roko vzemite namočeno palčko in uho očistite. Tako lahko vsaj to naredi izkušenejši lastnik dihurja.

dihur-ciscenje-uses3Lahko si seveda priskrbite za pomoč dodaten par rok, ki drži dihurja, vi pa z eno roko fiksirate uho, z drugo pa očistite vse dele uhlja. Vedno najprej uporabite navlaženo vatirano palčko. Z vlago se ušesno maslo lažje »odlepi«. Z vrtenjem palčke najlažje odstranimo maslo z notranjih sten in gub uhlja. Nikdar ne rinite palčke v sluhovod, ker lahko poškodujete uho, porinete maslo še bolj v notranjost in tako zaprete sluhovod ter povzročite, da bo vaša zverinica slabše slišala. Upoštevajte pravilo, da morate vedno videti vatirani del palčke!

Postopek ponavljate tako dolgo, dokler vata na palčki ni skoraj ali popolnoma čista. Nikdar ne uporabite že uporabljene palčke in nikdar ne namočite že uporabljene vate v tekočino za čiščenje. Za konec uporabite še suho vatirano palčko ali kosem vate, da uho še osušite.

Ko končate z delom, je priporočljivo, da dihurja za vztrajnost in pridnost nagradite s priboljškom.

dihur-usesne-garjeČe se živalca praska, drgne po ušesih ali stresa z glavo, je to precej zanesljiv znak, da je okužena z ušesnimi garjami oziroma pršicami. Te so zelo nalezljive, in če imate v gospodinjstvu več živali – tudi pse in mačke – bo potrebno zdravljenje ali vsaj veterinarski pregled vseh. Izločki teh pršic spominjajo na kavno usedlino – so drobljivi, črno-rjave barve. Pri zelo hudi okužbi lahko pride tudi do težav z ravnotežjem in do motenj ali celo izgube sluha, v najhujših primerih pa se sekundarna bakterijska infekcija, ki spremlja taka vnetja ušes, lahko razširi celo na možgane. Ker je z ušesnimi garjami okužena večina dihurjev, ki prihajajo iz trgovin in od rejcev, je priporočljivo, da pri prvem kliničnem pregledu veterinar preveri tudi to.

Vsakršne spremembe pri vonju ušesnega masla, izcedek iz ušesa, prepogosto praskanje ali potreba po zelo pogostem čiščenju so razlogi za obisk veterinarja.

Avtorici: Sabina Krajnc in Maja Čonč