Kje kupiti dihurja?

Odločili ste se torej, da je dihur prava žival za vas. O njegovih potrebah ste se natančno pozanimali, "vse" vam je jasno, ogledali ste si jih v živo, sedaj pa ne veste kako do njega ... Oglasnik, trgovina, posvojitev, vzreditelj ... Možnosti je več, izbira pa je odvisna od tega, kaj od dihurja želite, koliko časa ste nanj pripravljeni čakati in kako daleč ste pripravljeni iti ponj. Okolje od koder dihur prihaja, izkušnje in oskrba, ki je je deležen, močno vplivajo na njegov razvoj, vedenje in zdravje.

Hitri vodnik po dihurjih

Prispevek je namenjen vsem novim in bodočim lastnikom in vsebuje najosnovnejše podatke in informacije o belih dihurjih. Gre za skupek oz. povzetek informacij, ki bi jih moral vedeti vsak lastnik teh prikupnih živalic. Beli dihurji so, svoji ljubkosti navkljub, relativno zahtevne domača žival. Imajo svoje specifike in zahteve in vsak bodoči lastnik mora pred nakupom temeljito pretehtati odločitev, ali dihur ustreza njegovemu načinu življenja in ali mu bo tudi čez nekaj let še vedno lahko nudil vse, kar potrebuje. Povprečna življenjska doba belih dihurjev je namreč 7-8 let, znani pa so tudi primeri, ko so beli dihurji živeli 12 let in več. Dihurji so družabne živali in potrebno se je veliko ukvarjati z njimi. Potrebujejo vsaj 3-4 ure tekanja in igranja izven kletke dnevno.

Torej, dihurja bi imeli?

Če razmišljate o tem, da bi v svojo družino sprejeli dihurja, potem sem prepričana, da ste katerega od malih nagajivcev z roparsko masko prek oči že spoznali v živo in seveda podlegli njegovim čarom. Kako ne bi? To so ljubke male žverce, energetske bombice, ki te s svojimi vragolijami nasmejijo in ti popestrijo dan. Ni jih potrebno sprehajati kot pse, prespijo večino dneva, ko so budni, pa so vedno pripravljeni na igro. Zagotovo ste tudi že slišali, kaj pravimo lastniki − da jih imaš lahko kar namesto televizije. Se sliši kot idealna žival? Ne nujno. Svoji ljubkosti navkljub so beli dihurji relativno zahtevni hišni ljubljenčki in niso primerni za vsakogar.

Kaj pa smrad?

Dihurji imajo ob anusu smradne žleze, iz katerih lahko spustijo smrdljiv plinast izloček. Vendar pregovorni dihurski »izpuh« ni tako grozno smrdljiva zadeva − primerjamo ga lahko s kakšnim bolj intenzivnim človeškim »izpušnim plinom«, npr. po prekrokani noči ali obilni porciji pasulja. Odstranjevanje smradnih žlez – razen v primeru, ko za to obstaja utemeljen zdravstveni razlog − v Sloveniji ni dovoljeno in se po Zakonu o zaščiti živali šteje kot mučenje živali.

Mladič ali “rabljen” dihur?

Večina ljudi misli, da je bolje, da kupijo mladiča, predvsem iz razloga, da »se bo ta bolj navezal nanje« in »da ga bodo vzgojili po svoje«. Pa je to res boljša izbira?

Samec ali samica?

To je povsem stvar osebnih želja. Samičke so manjše, hitrejše, po večini bolj spretne in običajno živahnejše. Za tiste, ki jih ne nameravate imeti za razplod, je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna. Samci so praviloma večji od samic. Za večino lahko rečemo, da so vsaj malo mirnejši – moški flegmatiki pač. Kastracija samcev iz zdravstvenih razlogov ni potrebna, se jo pa priporoča, saj paritveno obdobje v katerem med drugim tudi markirajo, tarja več kot pol leta.

Strah ima velike zobe

Pri nakupu in izbiri dihurja je izredno pomembno od kod dihur prihaja, kakšne so njegove predhodne izkušnje z ljudmi in na kakšen način (če sploh) so se rejci ukvarjali s samico in mladiči v leglu. Dober vzreditelj bo z mladiči rokoval že v zgodnji starosti, tako da bodo vajeni človeškega dotika in bodo vedeli, kje je meja, do katere lahko gredo z ugrizi. Jasno jim bo, da človek ni drug dihur in da se morajo z njim igrati drugače.

Stay connected

43,618SledilciSledite
13,900NaročnikovNaroči se

Recent posts

Random article