Domov Zdravje

Zdravje

Povprečna življenjska doba dihurjev je približno 8 let. Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Zelo priporočljivo je cepljenje proti pasji kugi, saj okužba pomeni skoraj 100 % smrtnost. Če želimo z dihurjem prečkati mejo, so cepljenje proti steklini, mikročip in potni list za hišne živali, obvezni.

Influenca (gripa) pri belih dihurjih

S hladnejšimi dnevi se začenja tudi sezona pohoda različnih virusov, ki povzročajo obolenja dihal. Med virusnimi okužbami, ki so v hladnejšem obdobju leta pogostejše, velja lastnike belih dihurjev še posebno opozoriti na viruse influence, ki pri ljudeh povzročajo gripo. Zakaj jih še posebej izpostavljamo? Ker virusi influence (tipa A in B) lahko okužijo tudi bele dihurje. Vedeti moramo tudi to, da se bolezen na dihurje običajno prenese z bolnih lastnikov, preskok pa je mogoč tudi v obratno smer, torej z bolnega dihurja na lastnika. Seveda pa se okužba širi tudi med dihurji.

Izbira veterinarja

Pomembno je, da imate z veterinarjem, ki zdravi vaše živali, dober odnos in da mu zaupate. Kot lastniku vam je zdravje in dobro počutje vaše živali najpomembnejše in enako bi moralo veljati za veterinarja. Vi ste tisti, ki svojega dihurja najbolje pozna in veste, kdaj se vede drugače, kot je zanj običajno. Če opazite še tako majhne spremembe v vedenju, ješčnosti ipd., je bolje, da dihurčka odpeljete na pregled prej, kot da čakate, da se bolezen razvije. V takšnem primeru je zdravljenje daljše, zahtevnejše in seveda tudi dražje. Da pa bo vaš odnos z veterinarjem dober, se je kljub temu, da svojo žival poznate, najbolje držati določenih pravil in napotkov.

Kaj je to URGENCA ali kdaj moram k veterinarju TAKOJ?

V nekaterih primerih, ko je z živaljo nekaj narobe, lahko počakate dan ali dva, da vidite ali se bo stanje spremenilo na bolje. V vmesnem času lahko za mnenje povprašate izkušene lastnike ali se posvetujete z veterinarjem. Je pa nekaj situacij, ko z obiskom veterinarja ne smete odlašati, saj je lahko ogroženo življenje in morate žival peljati TAKOJ. Ne iščete pomoči na forumih ali na internetu, vsedite se v avto in žival peljite k veterinarju! Če nimate prevoza ali niste zmožni voziti, pokličite taksi, ali za pomoč poprosite prijatelja/soseda/sorodnika ...

Zastrupitev s THC

V večini primerov zastrupitve pri živalih gre za zaužitje (tako posušenih delov rastline kot tudi izdelkov, namenjenih zaužitju – kukijev ipd.), obstajajo pa seveda tudi primeri, ko uživalci droge živali namerno izpostavijo aktivni učinkovini.

Prvi obisk pri veterinarju

Veterinarji v praksi pogosto opažamo, da so lastniki dihurjev, še posebej tisti, ki imajo dihurja prvič, slabo seznanjeni s tem, kako je treba ustrezno poskrbeti za zdravje svojega ljubljenčka. V tem prispevku se bom zato osredotočil na to, kako naj bi bil videti prvi pregled pri veterinarju in za kakšno zaščito je potrebno poskrbeti, da bi imel dihur čim manj zdravstvenih težav.

Prehrana in nega bolnega belega dihurja

Normalna prehrana belih dihurjev je bogata z beljakovinami (min. 34 %) in maščobami (min. 22 %). Večina lastnikov hrani svoje živali s posebej za bele dihurje formulirano briketirano hrano. Med boleznijo, po operacijah, zaradi poškodb ali starosti so lahko živali manj ješče. Ker v takem obdobju njihovo telo ne dobi potrebne energije, moramo posebej paziti na zadosten vnos kalorij in tekočine. Bolni beli dihurji potrebujejo poleg specifične hrane tudi posebno nego. Zaradi njihove majhnosti in hitrega metabolizma sta pri hudo bolnih živalih, pri živalih med operativnimi posegi in pri tistih v postoperativni negi možni podhladitev in dehidracija, to pa preprečujemo z ogrevanjem in dovolj velikim vnosom tekočine.

Kastracija (in sterilizacija)

Obširen prispevek o kastraciji (in sterilizaciji) dihurjev v katerem boste izvedeli kdaj, zakaj in kako. Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Samice, ki se ne parijo ali niso kako drugače stimulirane k ovulaciji (npr. z zdravili), lahko preidejo v trajno gonitev, ki lahko traja tudi več mesecev. Zaradi dolgotrajnega izločanja spolnih hormonov v primeru trajne gonitve lahko pride do hude slabokrvnosti, če ne ukrepamo, celo do pogina, pogosto pa se pojavi tudi gnojno vnetje maternice. Kastracija samčkov iz zdravstvenih razlogov ni potrebna, se jo pa priporoča, saj se s tem izognemo markiranju in agresivnosti. Po posegu se tudi močno ublaži vonj živali, ki je, predvsem pri gonečih samcih, izredno močan - celo tako, da se ga navzame stanovanje, prostori, kjer žival spi, in celo naše obleke.

Pasja kuga

Pasja kuga je zelo nalezljiva in najnevarnejša kužna bolezen dihurjev. Povzročitelj je virus pasje kuge (CDV), ki bolezen povzroča pri psih, divjih kanidih, drugih živali iz družine kun, rakunih in nekaterih velikih mačkah. Prenaša se z neposrednim stikom z okuženo živaljo, njenimi izločki in tudi po zraku. Ker se virus prenaša tudi posredno (lahko ga prinesete na čevljih, obleki, pasjih tacah, ...), pred okužbo niso varni niti dihurji, ki nimajo stika z drugimi živalmi in prebivajo le v stanovanju. Specifičnega zdravila za pasjo kugo ni, oboleli živali se lahko nudi le podporna in simptomatska terapija (antibiotična terapija, infuzije, ..). V večini primerov oboleli dihur na koncu v mukah pogine. Edina zaščita je preventivno cepljenje.

Merjenje nivoja glukoze v krvi

Inzulinom je najpogostejša novotvorba pri belih dihurjih. Zaradi tumorjev beta-celic trebušna slinavka živali z inzulinomom izloča preveč inzulina, kar povzroča prenizko količino glukoze v krvi (hipoglikemijo). Lastnikom dihurjev z diagnosticiranim inzulinomom priporočamo, da svojemu dihurju tudi sami redno kontrolirajo nivo glukoze v krvi in na ta način ugotovijo kdaj je potrebno prilagoditi odmerek zdravil.

A study of oral and dental diseases in a population of European polecats (Mustela...

Z dovoljenjem avtorjev objavljamo študijo o ustnih in dentalnih boleznih v populaciji evropskih dihurjev (M. putorius). Prispevek je bil predstavljen na IX. mednarodnem simpoziju o prostoživečih živalskih vrstah v Košicah (Slovaška). Avtorji so v študiji pregledali enaintrideset lobanj evropskih dihurjev iz muzejske zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Lobanje so bile pregledane z vizualnim pregledom in zobozdravstveno radiografijo. Med pregledanimi dihurji je bilo 8 samcev, 4 samice, spol ostalih osebkov je neznan. Starost živali ni znana, na osnovi širine zobne pulpe na radiografskih posnetkih, avtorji ugotavljajo, da je bila večina živali mlada (23 živali; 74,2 %).

Stay connected

43,620SledilciSledite
13,900NaročnikovNaroči se

Recent posts

Random article