Pogosta vprašanja

Ali dihurji smrdijo?
Kot vsaka vrsta živali imajo svoj vonj. Pravzaprav je kar malo specifičen, po mošusu. Moja mama pa pravi, da dišijo po medu.

Vonj nekastriranih živali, predvsem samcev v obdobju gonitve, je veliko bolj izrazit. Omilimo ga lahko tudi z rednim menjavanjem "posteljnine", rednim čiščenjem kletke in ne prepogostim kopanjem. Prepogosto kopanje ima namreč ravno nasprotni učinek od želenega, saj voda (še bolj pa razni šamponi) spere olja na koži, ki jih le-ta izloča in jo izsuši, zato žleze začno proizvajati in izločati še večjo količino teh olj. Kopanja se zato lotimo le, kadar je res nujno potrebno (po" izkopavanju" lončnic, nabiranju prahu pod kakšno omaro, valjanju v neverjetnih stvareh, npr. odpadnem olju, barvah, ...).

Veliko vlogo pri vonju ima tudi prehrana. Dihurji hranjeni z nekvalitetno hrano imajo močnejši vonj, predvsem smrdijo njihovi iztrebki, ki jih je tudi znatno več (hrane zaradi neprimerne sestave ne prebavijo dobro). Pri izbiri hrane tudi pazimo, da ne vsebuje (preveč) rib, ki vonj iztrebkov še poudarijo.

Precejšnja razlika v vonju je tudi med živalmi, ki so v stanovanju in tistimi, ki prebivajo v zunanjih kletkah. Pregovorni dihurski "izpuh" pa ni tako grozno smrdljiva zadeva. Ponavadi se zgodi med pretepom, kadar se žival zelo ustraši, v manjših količinah pa tudi ob preveliki stimulaciji (npr. od ugodja pri cartanju). Vse skupaj ima toliko vonja kot človeški "izpušni plini".

Kako dolgo dihurji živijo?
Povprečna življenjska doba dihurjev je 6-8 let. Poznani so tudi primeri dihurjev, ki so živeli 12 let in več.

S čim se dihurji prehranjujejo?
Dihurji so striktni mesojedi. Njihov prebavni trakt ni narejen za prebavo vlaknin. Lahko jih hranimo z mesom, lahko pa tudi z industrijsko pripravljeno hrano (briketirano in "mokro" - slednja naj ne predstavlja večinskega deleža v prehrani ).

Če izberemo mesno dieto (perutnina, zajec, občasno lahko tudi govedina, divjačina in ribe, odlična prehrana so mladi piščanci), moramo poleg mesa hraniti tudi s kostmi in drobovino, da zadostimo vsem potrebam po vitaminih in mineralih. Hranimo lahko s surovim ali s termično obdelanim mesom (kuhano, pečeno), s čimer se izognemo možnosti za različne okužbe (Salmonela, E. coli, ...).

Pri že pripravljeni hrani lahko izbiramo med posebno hrano za dihurje (kvalitetno je pri nas težko dobiti) in kvalitetno hrano za mačje mladiče (ta ima večjo vsebnost maščob in proteinov kot hrana za odrasle živali). Priporočljiva je kombinacija briketirane in "mokre" hrane, predvsem slednjo uporabljajmo le v kombinaciji, saj kot samostojna prehrana ni dovolj hranljiva.

Sadje, zelenjava, kruh, riž, ... naj bodo na jedilniku le občasno in v zelo majhnih količinah. Če ne povzroča prebavnih težav, lahko dihurjem občasno ponudimo tudi mleko in mlečne izdelke, odlična popestritev jedilnika pa so jajca.

Kje imate dihurje?
Svoje dihurje imam v stanovanju, po katerem se večino časa prosto sprehajajo, naj pa omenim, da je stanovanje temu prilagojeno (rože so umaknjene na primerno višino, vsa vratca kuhinjskih omaric in predali se zapirajo z magnetnimi varovali, nikjer ni odprtin kamor bi se lahko stlačili, ...).

Ali res potrebujem kletko?
Odvisno od tega, kako je urejeno (prirejeno) stanovanje, načeloma pa vsaj občasno pride prav, da živali lahko po potrebi zapremo. Če je stanovanje dovolj veliko, da si lahko privoščimo (in smo na to pripravljeni) in dihurjem namenimo posebno sobo, kletka ni nujno potrebna. V vseh ostalih primerih pa je fino, da jo imamo.

Ali dihurji v stanovanju kaj uničujejo?
Zavisi od živali in prirejenosti stanovanja. Najbolj "na udaru" so rože in ostale rastline, oz. zemlja v njihovih posodah. Nekatere zverinice se lotijo "kopanja" po talnih oblogah (tapison), ali kavčih, zelo redki pa so tisti, ki bi se lotili npr. grizenja električnih kablov. Čeprav previdnost seveda nikdar ni odveč. Predvsem je pametno poskrbeti, da preprečimo dostop na površine, ki jim niso namenjene. Dihurji so namreč nagnjeni k "preurejanju stanovanja". Knjižne police, police in stojala s CD-ji, čevlji, ... vse to lahko kaj hitro zamenja svoj izgled in urejenost pod kremplji malih zverin.

Ali dihurji grizejo?
Seveda, saj so zveri. :-) Šalo na stran. Odvisno od socializacije in vzgoje. Z večino pravilno vzgajanih in socializiranih dihurjev lahko rokujemo brez težav. Je pa odvisno od vsake posamezne živali komu dovoli, da "vanjo vtika prste". Nekateri dotike dovolijo samo lastnikom, medtem ko drugi naravnost obožujejo "vlačenje po rokah".

Komunikacija in igra med vrstniki je lahko zelo groba in če dihurčka ne naučimo, da mi nismo njegov vrstnik, oz. da smo malo drugačni, bo tako komuniciral tudi z nami. Zato je zelo pomembno, da v začetku (ko je živalca še mlada) določimo pravila in se jih striktno držimo. Kasneje se spopademo s težavo, težje je odpravljati neželene oblike vedenja.

Res pa je, da je skoraj vsakega, še tako trdovratnega in napadalnega "grizlija", mogoče spremeniti v žival, s katero je možno povsem normalno rokovanje in sobivanje. Zelo redki so primeri, ko grizenja ni mogoče odpraviti. Vendar pa lahko tak proces resocializacije traja kar nekaj časa, lahko več mesecev ali celo več let.

Predvsem je pri rokovanju z vsako nepoznano živaljo potrebno nekaj previdnosti in pa seveda dovoljenje lastnika, ki žival najbolje pozna, da se je lahko dotikamo.

Je za hišnega ljubljenčka primernejša samička ali samček?
Spol pri izbiri dihurja v tem primeru ne igra nobene vloge. Karakter je namreč individualna stvar, ki ni vezana na spol.

Veliko večjo vlogo pri izbiri dihurčka kot spol ima starost. Za začetnikom priporočam, da se za prvo - prvi dve - žival odločijo za nekoliko starejšega dihurčka (primerno socializiranega, seveda) in ne za mladiča. Vzgoja mladička zna biti namreč zelo zahtevno in tudi zelo boleče opravilo. Naučiti jih moramo namreč vsega želenega vedenja in začrtati meje dovoljenega. Poleg (ne)grizenja jih moramo naučiti tudi uporabe mačjega stranišča. Mladiči dihurčkov so tudi precej bolj živahni in energični kot nekoliko starejše živali (eno leto +), čeprav bi težko verjel, da je to mogoče, in posledično zahtevajo več pozornosti in ukvarjanja z njimi.

1 2 3