Za lepoto je potrebno potrpeti

Nega dihurjev ni zahtevna.

Razen v času, ko menjajo dlako (spomladi in jeseni), njihovega kožuha ni potrebno negovati. Takrat pa je priporočljivo, da jih enkrat dnevno počešemo z gumijasto krtačo, da odstranimo odmrlo podlanko. Tako bo proces menjave potekal hitreje. Priporočljivo je, da v tem obdobju dihurjem dodajamo pasto proti dlačnim sprimkom (antihairball pasta). Lahko kupimo pasto namenjeno mačkam ali pa dihurju ponudimo navadni vazelin. Večina dihurčkov ga bo jedla z veseljem.

Dihurjev ne smemo prepogosto kopati. Nekajkrat letno (2- do 3- krat) oz. po potrebi povsem zadošča. Prepogosto umivanje namreč spere maščobo s kože, agresivni šamponi pa jo sušijo. Tako dosežemo ravno nasprotno od želenega, saj koža začne izločati še več olj in s tem postane izrazitejši tudi vonj živali. Najbolje jih je kopati le v vodi, če je potreben šampon, pa naj bo to blag šampon za dihurje ali mačje mladiče (kamilice, tea trea, ...). Močan in neprijeten vonj ima ponavadi za vzrok kaj drugega kot umazan kožuh (gonitveni ciklus, neprimerna prehrana, umazana posteljnina).

Predolgi, nenegovani kremplji so lahko za dihurje nevarni in boleči. Zelo dolgi kremplji otežujejo hojo in lahko povzročijo trajne deformacije stopal. Ker njihove konice postanejo krhke, se razcepljen del zlahka kam zatakne in poškoduje cel krempelj ali celo prst, zato je redno krajšanj zelo pomembno. V ta namen uporabljamo ščipalke za krajšanje krempljev, ki naj bodo dobro nabrušene, da se odrezan del ne cepi in cefra. Skozi krempelj poteka (dobro vidna) žila, zato moramo biti pri krajšanju previdni, da ne zarežemo preveč. Če odrežemo preblizu žile, bo žival bolelo, če pa žilo celo poškodujemo, pride do krvavitve. Zato je potrebno pri tem opravilu žival umiriti. En način je, da dihurčka primemo za vratno gubo (če gre za težko žival, ga malo podpremo v spodnjem delu), da se sprosti in umiri, vendar pa sta za to potrebna dva. Drugi način je, da si živalco posadimo v naročje in ji na spodnji del trebuha namažemo vitaminsko pasto, olje, malo mleka, ... Medtem ko bo zverinica zaposlena z lizanjem, lahko kremplje brez težav postrižemo.

Čiščenje ušes je za večino dihurjev zelo nadležno opravilo, saj so ušesa zelo občutljiva. Podobno kot pri striženju krempljev poskušajmo žival umiriti oz. zaposliti. S kosmom vate (lahko namočene v sredstvo za čiščenje ušes) obrišimo ušesno školjko. Lahko uporabimo tudi vatirane palčke, vendar je potrebno biti z njimi posebno pazljiv, da jih ne vtaknemo pregloboko in da pritisk ni pregrob. Če se živalca praska, drgne po ušesih ali stresa z glavo, je to precej zanesljiv znak, da je okužena z ušesnimi garjami oz. pršicami (ki so zelo nalezljive in če imate v gospodinjstvu več živali - tudi pse in mačke - bo potrebno zdravljenje ali vsaj veterinarski pregled vseh). Pri zelo hudi okužbi lahko pride tudi do izgube ravnotežja in/ali sluha. Izločki teh pršic spominjajo na kavno usedlino - so drobljivi, črno rjave barve.