Splošno o dihurjih | Prehrana | Oprema | Nega | Zdravje | FAQ | Zverinice | Literatura | Forum | Galerija | Knjiga gostov

Na zdravje!

Povprečna življenjska doba dihurjev je okrog 8 let, znani pa so tudi primeri dihurjev, ki so doživeli 10 let in več. Najpogostejši vzroki smrti so rakavi tumorji in težave z žlezami.

Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je kastracija* iz zdravstvenih razlogov nujna! Samičke dihurjev imajo namreč podaljšano ovulacijo in njihov gonitveni ciklus traja več mesecev - dokler jih samec ne oplodi. Zaradi povečanega delovanja hormonov v primeru podaljšane gonitve v veliko primerih pride do hude slabokrvnosti (aplastična anemija), pogosto pa se pojavi tudi gnojno vnetje maternice - piometra.

Kastracija samčkov iz zdravstvenih razlogov ni potrebna, se jo pa priporoča, saj samci v obdobju gonitve postanejo precej agresivni in začnejo označevati svoj teritorij (markirajo). S kastracijo se tudi močno ublaži vonj, ki ga žival oddaja. Pri gonečih samcih je ta vonj izredno močan - celo tako zelo, da se ga navzame celo stanovanje, prostori, kjer žival spi in celo naše obleke.

Priporočljiva je imunizacija proti pasji kugi, saj okužba pomeni 100% smrtnost. Pri nas cepimo s cepivom za pse, vendar polovično (!) dozo. Če želimo z živalco prečkati mejo, so cepljenje proti steklini, mikročip in potni list za hišne živali, obvezni.

Pred vsakim cepljenjem, oz. dva do trikrat letno, je priporočljivo, da živali dobijo sredstvo proti notranjim parazitom. Ta sredstva so v obliki tablet ali past. Zaradi lažjega doziranja (dozira se glede na telesno težo, ponavadi 1 tableta zadostuje za 10 kg težko žival) priporočam izbiro paste, saj je odmerjanje bistveno enostavnejše.

Poleg notranjih parazitov se dihurji lahko okužijo tudi z zunanjimi - bolhami, garjami, ušesnimi garjami, ... Poleg neprijetnosti lahko ti zajedalci povzročijo tudi hude zdravstvene težave (anemija, prenos kužnih bolezni ...), zato jih je potrebno odpraviti, če jih naša žival dobi.

Dihurji so dovzetni za okužbo z virusom gripe. Ker okužba lahko poteka v obe smeri, je v času bolezni priporočljivo pazljivejše rokovanje z živalmi.

Ker bolezenske znake dihurčki precej dobro skrivajo, priporočam, da svojo živalco odpeljete do veterinarja takoj, ko ugotovite, da je z njo nekaj narobe. Bolezen je ponavadi takrat že v napredovanem stadiju.

* Termin sterilizacija se v večini primerov uporablja napačno. Pri sterilizaciji (ki so je veterinarji prakticirali včasih, danes, pa skorajda ne več) veterinar namreč samo prereže oz. podveže jajcevode, pri kastraciji pa odstrani jajčnike, jajcevode (ovariektomija) in lahko tudi maternico (ovariohisterektomija). Slednje je pri samičkah belega dihurja obvezno (!), saj se sicer gonitev v večini primerov ponovi.

Splošni podatki o dihurjih
-----(biološke, hematološke, biokemijske in urinske vrednosti)
Prehrana bolnega dihurčka
Paraziti
Infekcije
Najpogostejše novotvorbe
Druge zdravstevene težave

8. 9. 08 Novo na strani - FORUM
---

14. 12. 06
TV Paprika, 19.35
---

5. 10. 06
Opravičilo za zamudo še na temle koncu ...
Pa še nekaj - Gulotu in Nušini Minu se obeta televizijska kariera ... No, pretiravam. Najverjetneje bomo naslednji teden gostje v eni od televizijskih oddaj o živalih. Ko iizvem konkreten termin, ga bom seveda objavila ...
---
4. 8. 06
Končno se je svetovni splet postavila tudi Tanja, prijateljica, ki se v Avstriji ukvarja s problematiko zavrženih dihurjev.
http://www.frettchenschutz.at

---

   

Za vse informacije v zvezi z belimi dihurji sem dosegljiva na e-mail naslovu info@zverinice.com ali na telefonski številki 040 395 995.

---
Zadnja sprememba:
8. september 2008

Kaj bi o belih dihurjih moral vedeti
vaš veterinar:

Samičke, ki niso namenje za vzrejo, je iz
zdravstvenih razlogov potrebno kastrirati
(ovariohisterektomija - odstranitev jajčnikov, jajcevodov, maternice in okolnega maščobnega tkiva). Samičke dihurjev imajo namreč podaljšano fazo ovulacije in njihov gonitveni ciklus lahko traja več mesecev, oz. dokler jih samec ne oplodi. Zaradi hiperestrogenizema (prevelike količine hormona estrogena) v večini primerov pride do hude oblike anemije (aplastična anemija), pogosto pa tudi do gnojnega vnetja maternice (piometra).

---
Bele dihurje cepimo proti pasji kugi in steklini. Proti pasji kugi cepimo s polovico doze za pse. Če je možno, cepimo le s komponento, ki vsebuje virus pasje kuge. Nikdar ne cepimo proti steklini in pasji kugi hkrati - med cepljenjema naj minejo vsaj 3 - 4 tedni!

CEPIMO SAMO POPOLNOMA ZDRAVE ŽIVALI!

---
Zaradi posebnosti prebavnega trakta (kratek prebavni trakt, hiter metabolizem), dihurjev pred operativnimi posegi ne smemo postiti dalj kot 6 ur, starejše in bolne živali, še posebno, če sumimo na inzulinom, pa naj ne bodo brez hrane več kot 3 ure. Raven glukoze v krvi pri dihurjih, ki jih postimo dalj časa, namreč precej hitro pade, kar lahko privede do hipoglikemije (nevarnega padca količine glukoze v krvi). Po operaciji ponudimo hrano in vodo - oboje seveda v manjših količinah - takoj, ko se žival zbudi (razen v izjemnih primerih, npr. težka operacija - v tem primeru je potrebna infuzija).

 
Zdravje svojih zverinic zaupam veterinarju Jožku Račniku z Univerzitetne veterinarske klinike (Ambulanta za ptice, glodavce, kunce in plazilce - na Veterinarski fakulteti) in osebju klinike Loka.
 
 

Splošno o dihurjih | Prehrana | Oprema | Nega | Zdravje | FAQ | Zverinice | Literatura | Galerija | Knjiga gostov

© 2005 maja01