Člani društva bomo odgovarjali na vprašanja o dihurjih, organizirali bomo praktično delavnico o osnovni negi dihurja in delavnico izdelovanja igračk. Priznana predavatelja in strokovnjaka za dihurje, doc. dr. Jožko Račnik, vodja Ambulante za ptice, male sesalce in plazilce na VF in Maja Čonč, predsednica Društva Zverinice bosta pripravila informativni predavanji o dihurjih. Poleg tega bomo organizirali dihurski “vrtec” in igralnico, več zabavnih tekmovanj, srečelov ter veterinarsko stojnico, na kateri bo veterinar odgovarjal na vprašanja o skrbi za zdravje belih dihurjev, organizirali bomo preventivno merjenje glukoze v krvi in pregledovali ušesne brise na morebitno okužbo z ušesnimi garjami.

DATUM: sobota, 19. maj 2012

KRAJ: KUD France Prešeren, Karunova ulica 14, Ljubljana, Slovenija

URNIK:

11:00 Odprtje Dihurčkovega vrtca in igralnice
11:15 – 12:00 predavanje – BELI DIHUR IN VETERINAR – ZANIMIVA DRUŽBA (doc. dr. Jožko Račnik)
12:15 – 13:00 delavnica ROKOVANJE Z DIHURJEM IN OSNOVNA NEGA DIHURJA
13:15 – 14:00 delavnica Izdelovanje tunelov in spalnih poligonov za dihurčke iz starih oblek (Monika Koprivnikar); razstava del
14:15 – 15:00 predavanje: POGOSTA VPRAŠANJA O BELIH DIHURJIH (Maja Čonč)
15:00 – 15:50 Zabavno tekmovanje HITROSTNO SKOZI CEV IN POLIGON
16:00 – 16:50 Zabavno tekmovanje NAJ NAJ NAJ
17:00 – 17:50 Zabavno tekmovanje ZEHCEV NA MINUTO
18:00 Zaključek vrtca in igralnice

PODROBNEJŠA PREDSTAVITEV PROGRAMA

PREDAVANJE BELI DIHUR IN VETERINAR – ZANIMIVA DRUŽBA

V 45 min dolgem predavanju, bomo bodočim in trenutnim lastnikom in skrbnikom dihurjev podrobno predstavili, kako izgleda obisk pri veterinarju in skušali ovreči strah pred obiskom veterinarske ambulante, ki ga imajo nekateri lastniki. Poudarili bomo, kako zelo pommebno je, da ob težavah čimprej kontaktiramo veterinarja. Beli dihurji svoje zdravstvene težave namreč zelo dobro skrivajo, in ko se klinični znaki pojavijo, je lahko bolezen že zelo napredovala. Predava doc. dr. Jožko Račnik, vodja Ambulante za ptice, male sesalce in plazice na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.

PREDAVANJE POGOSTA VPRAŠANJA O BELIH DIHURJIH
V 45 min dolgem predavanju bomo odgovorili na najpogostejša vprašanja, ki jih ljudje postavljajo o dihurjih. Vprašanja bodo zajemala vse vidike lastništva dihurja – tako glede nakupa, kot glede vedenjskih značilnosti, prehrane, nege, bivanja, …  Predava strokovnjakinja za bele dihurje in predsednica Društva Zverinice Maja Čonč.

DIHURČKOVA IGRALNICA IN VRTEC
Tu bodo lastniki pustili svojo zverinico, da se spozna in poigra z drugimi dihurčki. Ostali obiskovalci pa bodo lahko opazovali dihurje pri njihovih vsakdanjih vragolijah.  Pogumnejši in radovednejši bodo lahko dihurja tudi prijeli v roke in ovohali njegov znameniti vonj. Vedno bo prisoten vsaj en član društva, ki bo zverinice nadzoroval in odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.
Vsi dihurji, ki bodo sodelovali v igralnici in vrtcu morajo biti cepljeni proti pasji kugi, zdravi in kastrirani.

DELAVNICA IZDELOVANJE TUNELOV IN SPALNIH POLIGONOV ZA DIHURČKE IZ STARIH OBLEK
Imate stare hlače ali pulover, ki ga ne oblečete več? Zakaj bi te obleke ždele v omari, če lahko iz njih ustvarimo pravi zabaviščni park za dihurčke? Tunel iz hlač, ležalnik iz majice,… Samo malo domišljije in vse bo pripravljeno v zelo kratkem času. Zabava se lahko začne.
Zverinko sicer ustvarja večinoma za mačjo zabavo, vendar so njegovi prijatelji tudi dihurčki, zato tudi njim želi veselo raziskovanje in udobno sanjarjenje.
Na delavnico torej prinesi stare hlače, pulover ali majico iz močnega blaga, šiviljski pribor ter dobro voljo. Odnesel boš kar nekaj idej in mogoče že tudi nekaj kotičkov za dihursko zabavo.
Delavnico vodi Monika Koprivnikar, Zverinko.
Zaradi lažje izvedbe so zaželene predhodne prijave (na psh172@gmail.com).

DELAVNICA ROKOVANJE Z DIHURJEM IN OSNOVNA NEGA DIHURJA
Pokazali bomo, kako pristopiti k dihurju, kako z njim rokovati, ga razumeti in se z njim sporazumeti na primeren način. Prikazali in praktično izvedli bomo osnovno nego dihurja – nega dlake, pregled zobovja, krajšanje krempljev, čiščenje ušes,… Vabljeni tako opazovalci kot negovalci.
Zaradi lažje izvedbe delavnice je zaželjen lasten dihurček in oprema: krtača, ščipalček za kremplje (ščipalka za nohte), brisačka, pasta,… Na voljo bo tudi nekaj “mečkabilnih” dihurčkov potrebnih vaše nege, pa tudi nekaj pripomočkov.
Delavnico vodi Maja Čonč, Društvo Zverinice.
Zaradi lažje izvedbe so zaželene predhodne prijave (na psh172@gmail.com).

ZABAVNA TEKMOVANJA
Organizirali bomo tri zabavna tekmovanja z bogatimi nagradami in priznanji za tri “najboljše” dihurje.
HITROSTNO TEKMOVANJE
Dihurji se bodo pomerili v teku skozi cev in čez poligon z ovirami.
NAJ NAJ NAJ
Zabavno tekmovanje na katerem bomo izbrali NAJ dihurčka – pomerili se bodo v teži (najlažji in najtežji), dolžini/velikosti (najdaljši/najkrajši), dolžini repa (najkrajši/najdaljši).
TEKMOVANJE V ZEHANJU
Znano je, da dihurji, ki jih primemo za vratno gubo, prično zehati. Organizirali bomo tekomvanje – kateri dihur največrat zazeha v eni minuti.
Vsi dihurji, ki bodo sodelovali na zabavnih tekomovanjih morajo biti cepljeni proti pasji kugi, zdravi in kastrirani.

INFORMATIVNA IN PRODAJNA STOJNICA DRUŠTVA ZVERINICE
Člani društva bodo odgovarjali na vprašanja lastnikov dihurjev in vseh ostalih obiskovalcev. Predstavili bomo dihurje, ki so v oskrbi društva. Na stojnici bodo obiskovalci lahko kupili društvene izdelke, dobili informativne tiskovine in sodelovali v srečelovu z bogatimi nagradami. Ves izkupiček od prodanih izdelkov je namenjen oskrbi pomoči potrebnih dihurjev.
Predstavili bomo tudi novo ustanovljeni Zavod Kosovir, katerega namen je odprtje zavetišča za bele dihurje in druge t. i. eksotične živali.

V VETERINARSKEM KOTIČKU bo veterinar Aljoša Kolenc odgovarjal na vprašanja glede cepljenja, preventive, bolezenskih znakov, kastracije,… Iz ušesnih brisov, ki jih bomo dobili na delavnici o negi dihurja, bomo naredili preparate in jih pogledali pod mikroskopom ter preverili prisotnost ušesnih garij. Na željo lastnikov bomo dihurju izmerili raven glukoze v krvi – znižana koncetracija je namreč eden od znakov inzulinoma, najpogostejše neoplazije pri belih dihurjih. Mogoča bo izdaja potnega lista, čipiranje in vpis čipiranih dihurjev v Centralni register.

PRI ORGANIZACIJI NAM POMAGAJO: Veterina Dobro-Grosuplje d.o.o., Zverinko (oprema in igračke za male živali), MAD d.o.o., Sodobnost revija in založba, trgovina Hanna, De-Long d.o.o., KUD France Prešern, Zavod Kosovir, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Športni center Chagi, Treking Šport, Tuš, Živa – vse za živali, trgovina Aro, picerija Azur, Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce Veterinarske fakultete

Trajna gonitev pri samici belega dihurja. Opazna je močno otečena vulva, brezdlačno področje na boku in razredčena dlaka na trebušnem področju

Gonitveni ciklus belih dihurjev je prvenstveno vezan na dolžino osvetlitve, oz. dolžino dneva, starost pri spolnem dozorevanju ne igra tako velike vloge kot pri nekaterih drugih vrstah živali. Starost ob prvi gonitvi se zato lahko močno razlikuje (3-9 mesecev).

Samice dihurjev imajo inducirano ovulacijo, kar pomeni, da do ovulacije pride šele pri mehaničnem vzdraženju med paritvijo. Samice, ki se ne parijo ali niso kako drugače stimulirane k ovulaciji (npr. z zdravili), lahko preidejo v trajno gonitev, ki lahko traja tudi več mesecev. V tem obdobju je telo samice izpostavljeno visoki količini estrogenih hormonov. Večina samic v tem obdobju razvije simptome povezane s toksičnim delovanjem estrogenov na kostni mozeg (anemija, motnje pri tvorbi kostnega mozga, oslabelost imunskega sistema, krvavitve v podkožju), če pravočasno ne ukrepamo, lahko samička zaradi posledic gonitve tudi pogine. Zdravstvene težave, ki so posledica delovanja visoke koncentracije estrogenih hormonov se lahko začno pojavljati že po treh tednih od začetka gonitve, v mesecu dni je okvara kostnega mozga lahko že nepovratna. Med gonitvijo vulva močno oteče, izloča se voden izcedek, kar predstavlja idealne pogoje za vstop in razmnožitev mikroorganizmov, zato se v tem času tudi poveča možnost za pojav vnetij rodil in sečil.

Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je torej kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Pri tem posegu mora veterinar pri samici dihurja odstraniti vse reproduktivne organe – jajčnike, jajcevode in maternico, saj samo odstranitev jajčnikov kot je to praksa pri psicah in mačkah, ne zadostuje.

Tudi samci belih dihurjev imajo gonitveni ciklus, ki traja približno pol leta in je, tako kot pri samicah, vezan na dolžino dneva. Večina samcev začne z gonitvijo v začetku koledarskega leta, ko se pričnejo daljšati dnevi. V času gonitve imajo samci zelo izrazit telesni vonj, z urinom in izločki smradnih žlez označujejo svoj teritorij, večina je v tem času agresivnih do drugih dihurjev, nekateri pa kažejo agresivnejše obnašanje tudi do lastnikov.

Kastracija ali sterilizacija?
V slovenskem prostoru večina veterinarjev uporablja izraz sterilizacija za kirurški poseg na živalih ženskega spola in kastracija za poseg na živalih moškega spola, vendar je raba termina sterilizacija napačna. Pri sterilizaciji gre namreč za prekinitev jacevodov oz. semenovodov, pri kastraciji pa za odstranitev (oz. uničenje spolnih žlez). Pri ženskih živalih se, prav tako kot pri moških, v praksi izvaja kastracija – odstranijo se jajčniki (in maternica), oz. testisi. Raba napačnega izraza izhaja iz časov, ko se je dejansko izvajala sterilizacija – podvezovanje oz. prerezovanje jajcevodov. Hormonski cikli pri živalih (ali človeku) po takem posegu še vedno potekajo in tudi vse spremembe vezane nanje (markiranje, zunanji spolni znaki, samice “dišijo” samcem, …). Ravno zaradi hormonskih ciklusov in torej še vedno prisotnega izločanja estrogenih hormonov, sterilizacija za samice belih dihurjev ni primerna.

Kdaj je pravi čas za kastracijo?
S kastracijo je priporočljivo počakati čim dlje, če se le da, naj poseg ne bi bil opravljen prej kot pri osmih ali devetih mesecih starosti. Do tega obdobja se dihur namreč tako fizično kot mentalno razvija, spolni hormoni pa pri tem igrajo pomembno vlogo. Dihurji, pri katerih je kastracija opravljena prej, so običajno manjši, imajo manj razvito muskulaturo, opazne so tudi razlike v vedenju. Poleg tega (pre)zgodnja kastracija pomembno vpliva na razvoj tumorjev nadledvične žleze.

Kaj pa, če se samička začne goniti?
Veliko lastnikov se na nas obrača z vprašanjem kaj storiti, če jih samička z gonitvijo prehiti. Če res dobro ne opazuješ, se lahko zdi, da je vulva povsem normalne velikosti, naslednji dan pa otečena na velikost grahovega zrna. In potem? Ni potrebno na vrat na nos hiteti k veterinarju in zahtevati urgentne kastracije, pravzaprav se to odsvetuje. V času gonitve so rodila namreč močno prekrvavljena in poseg v takem stanju je veliko bolj rizkanten in se ga opravlja le izjememoma. Večina veterinarjev se odloča za prekinitev gonitve s hormonsko terapijo (enkratna ali dvokratna aplikacija zdravila z injekcijo) in ko znaki gonitve izginejo (spolovilo se zmanjša na običajno velikost) žival kastrirajo. Pri uporabi hormonskih preparatov v ta namen stranskih učinkov praktično ni, oz. so izjemno redki.

Kako izbrati veterinarja, ki bo poseg opravil?

Izbira veterinarja je vsekakor zelo pomembna, saj marsikateri veterinar o dihurjih ne ve dovolj oz. z njimi nima dovolj izkušenj. Cene posega se med posameznimi klinikami oz. ambulantami v Sloveniji lahko precej razlikujejo, vendar naj cena ne bo prvo vodilo za izbiro veterinarja. Žal se je v praksi že (pre)večkrat izkazalo, da se nekaj privarčevanih evrov kaj hitro lahko spreobrne v hude komplikacije. Pri izbiri veterinarja naj bo najpomembnejši faktor izkušenost veterinarja, oz. število dihurjev med njegovimi pacienti.

Pri samicah se, zaradi zgoraj navedenih razlogov (gonitveni ciklus vezan na dolžino dneva, posledice trajne gonitve) poseg lahko opravi že prej, običajno se kastracijo priporoča v prvih mesecih koledarskega leta.

Veterinar vam mora opisati kako poseg poteka in kaj bo naredil. Dobro je, da se že prej pozanimate kakšno vrsto anestezije uporablja (plinsko, ne injekcijsko). Če vam v ambulanti oz. kliniki kamor boste dihurja naročili na poseg naročijo, da lahko zadnji obrok dobi prejšnji večer, je to eden od znakov za preplah in razlog za izbiro drugega veterinarja.

Smradnih žlez veterinar NE SME odstraniti. Odstranjevanje je prepovedano z Zakonom o zaščiti živali, razen v primeru, ko za to obstaja utemeljen zdravstveni razlog kot so npr. kronično vnetje, pogosta obstipacija, tumor, … Vsekakor pa se tega posega ne izvaja ob kastraciji.

Ob odpustu iz ambulante mora biti dihur popolnoma buden in priseben, priporočljivo je, da dihur že v ambulanti dobi vsaj en obrok hrane. Ob odpustu morate dobiti tudi navodila glede omejitve gibanja in zdravila za nekaj dni (vsaj protibolečinska zdravila). Priporočljivo je, da prvih nekaj dni po posegu namesto posipa v wc-ju uporabite papir ali plenične podloge.

Opozorilo: Približno dva tedna po posegu lahko lastniki dihurjev, ki niso bele barve, na obritem področju opazijo obsežno “modrico”. Vsi “prizadeti” dihurji so normalno ješči, normalno igrivi in področje ni boleče. Naj vas potolažimo, ne gre za nepredvideno pozno komplikacijo, saj modrica v resnici ni modrica, ampak temna dlaka, ki proseva skozi kožo. V dnevu ali dveh bo področje tudi vidno postalo kosmato.

Alternativa
Alternativa klasični kastraciji je hormonski implant s podaljšanim delovanjem. Ta preko hipofize vpliva na zmanjšano izločanje spolnih hormonov s čimer dosežemo začasno kemično kastracijo. Implant, ki je trenutno v uporabi deluje med 6-24 meseci, ko preneha delovati, je dihurju potrbno vstaviti novega (kdaj preneha delovati ugotovimo na podlagi sekundarnih spolnih znakov, spremenjenega vedenja ali z merjenjem koncentracije spolnih hormonov v krvi in NE na podlagi tega, da implant lahko zatipamo). Tako kot pri klasični kirurški kastraciji morajo biti dihurji ob vstavitvi implanta dovolj stari, samci morajo imeto spuščeni obe modi. Po priporočilih strokovnjakov vsesplošna uporaba implanta za kemično kastracijo trenutno še ni priporočljiva, klinične študije so namreč še v teku, tako da dolgoročni vpliv in varnost tega zdravila na dihurje in na ljudi še niso znani.Gonitev lahko preprečimo, oz. prekinemo tudi z drugimi zdravili, vendar njihova redna uporaba ob vsaki gonitvi zaradi dolgoročnih stranskih učinkov ni priporočljiva in se te metode v praksi ne poslužuje.

V tujini nekateri rejci za prekinitev gonitve uporabljajo vazektomirane samce, vendar se tega poslužujejo vse manj, saj je metoda rizična. Lahko namreč pride do obnove semenovoda in tak samec je potem ploden, poleg tega je možen prenos različnih bolezni, še posebno, ker si take samce rejci običajno med seboj posojajo. Vazektomiran samec je kot hišni ljubljenček precej neprimeren, ima namreč vse lastnosti nekastriranega samca (intenziven vonj, markiranje, agresivno vedenje), le ploden ni.

Avtorica: Maja Čonč

Na Radiu Koper so nam prijazno dovolili, da objavimo posnetek oddaje.

Živalski Blues 22-02-2012 Radio Koper

Vaše Zverinice

Naročila na: narocila@zverinice.com.

Po dogovoru bo mogoč osebni prevzem v Ljubljani ali v Trzinu, če želite, da vam ga pošljemo, doplačate stroške poštnine.

Celoten izkupiček od prodaje je namenjen pomoči zavrženim in pomoči potrebnim dihurjem, tako da z nakupom (velja za vse naše izdelke) naredite nekaj dobrega tudi za tiste kosmatince, ki potrebujejo pomoč.

Poslane fotografije naj bodo pomanjšane na 600 x 800 px, vendar pa bomo za tisk potrebovali originale, ki naj bodo veliki okrog 2000 x 2000 px (oz. ustreznih mer glede na format fotografije). Pri izboru pazite, da bo fotografija ostra, da je najpomembnejsi objekt na fotografiji dihur, skratka, da je fotografija taka, da si jo želite gledati ves mesec. Vsakdo lahko pošlje do 5 fotografij.

Izbor bo odvisen od števila fotografij – med vsemi prispelimi bodo najprej izbrane fotografije, ki bodo tehnično ustrezne (se enkrat opozarjam – pazite, da so originalne fotografije dovolj velike) , potem pa bomo, naredili javno glasovanje na forumu.

Pošljete lahko fotografije katerih avtor ste vi, oz. tiste, za katere vam avtor da dovoljenje za uporabo.

Ležišče
Ker dihurji pogosto opravljajo potrebo, se dogaja, da na tačkah v ležišče prinesejo tudi manjše količine iztrebkov in peska. Poleg tega lahko na mestih kjer dihurji spijo, najdemo tudi dlako in ostanke hrane, zato je potrebna menjava ležišč vsaj enkrat tedensko. Pranje posteljnine in ostalih stvari (brisač, odej, igračk,…) naj se ne razlikuje od običajnega pranja. Pred pranjem je priporočljivo, da stvari stresemo in posesamo, s čimer odstranimo pesek, ostanke hrane in morebitne iztrebke. Ležišča lahko operemo v pralnem stroju z uporabo pralnega praška pri najvišji možni temperaturi (večino ležišč lahko, kljub napisom na etiketah, peremo pri 60 stopinjah celzija). Uporabi mehčalca se raje izognemo, lahko pa uporabimo dezinfekcijska sredstva za strojno pranje.
Kako pogosto je posteljnino potrebno menjati in čistiti, je odvisno tako od števila dihurjev, kot tudi od števila ležišč, ki jih imajo na voljo. Priporočljivo pa je, tako zaradi zdravja dihurjev in vzdrževanja higiene, kot tudi za boljši vonj, enkrat tedensko.

Stranišče
Iztrebke in sprijeti pesek odstranjujemo kolikor pogosto je le mogoče, oziroma vsaj dvakrat dnevno, posip pa po potrebi dosujemo. Kako pogosto je potrebno menjati celoten posip v posodi, je odvisno od števila dihurjev, števila stranišč in vrste posipa, ki ga uporabljamo. Pri nekaterih vrstah posipa je menjava potrebna enkrat tedensko, druge vrste pa z rednim odstranjevanjem iztrebkov in dosipavanjem zdržijo mnogo dlje, tudi mesec dni.
Rob straniščne posode bo postal zelo hitro umazan, saj večina dihurjev iztreblja v kot oz. v rob stranišča. Zaradi tega je priporočljivo enkrat tedensko stranišče popolnoma izprazniti in ga temeljito očistiti z detergentom ali kisom ter s toplo vodo. Ko zamenjamo celoten posip, stranišče še razkužimo z alkoholom ali kakšnim drugim razkužilnim sredstvom (Virkon S, …).

Kletka
Čiščenje kletke je najbolj zahtevno in zamudno opravilo. Temeljito čiščenje je priporočljivo vsaj enkrat tedensko ali dvakrat mesečno. Sesanje dna kletke in poličk naj postane vsakodnevna navada, prav tako pa je potrebno pobrisati razlito vodo in počistiti iztrebke, ki so morda padli čez rob stranišča.
Kletko generalno najlažje očistimo na vrtu ali dvorišču z močnim curkom vode. Če to ni mogoče, jo razstavimo in odmaknemo vse dele, ki bi lahko ovirali čiščenje, pometemo ali posesamo (ročni sesalec je zelo priročen) vse ostanke peska, hrane in drugih ostankov, poškropimo z detergentom in dobro izperemo (da ni ostankov čistila). Posebej pozorni moramo biti na vogale, robove in skrite kotičke, kjer bi lahko bili ostanki iztrebkov. Na koncu kletko še razkužimo in osušimo.

Igrače
Nikakor ne smemo pozabiti na čiščenje igrač, saj jih dihurji uporabljajo v igri zelo pogosto in jih ob tekanju iz enega konca sobe v drugega lahko odložijo tudi v posodo s posipom, med hrano,… Tudi če na pogled izgledajo čiste, jih je najbolje oprati ob vsakem čiščenju kletke, ravno tako pa jih je potrebno redno pregledovati, da niso poškodovane. V kolikor so poškodovane do te mere, da bi lahko dihur kakšen kos zaužil, jih je potrebno odstraniti in zamenjati z novimi.
Plastične in gumijaste igrače čistimo tako kot stranišče in kletko, torej operemo s čistilom in vodo, izperemo in obrišemo do suhega. Zelo pomembno je, da na njih ni ostankov čistil predvsem zato, ker jih dihurji med igro nosijo v gobčku. Igrače iz blaga operemo v pralnem stroju skupaj s posteljnino oz. ležiščem.
Če se pripeti, da je kakšna igrača zelo umazana in dotrajana, jo enostavno vržemo v koš za smeti in kupimo novo.

Priporočljivo je, da približno enkrat mesečno vso opremo tudi dezinficiramo z alkoholom ali kakšnim drugim razkužilnim sredstvom (uporabimo lahko tudi razredčeno varekino), da uničimo morebitne bakterije in druge mikrobe. Seveda je po takem čiščenju potrebno temeljito izpiranje, še posebej, če uporabimo varekino in osušitev. Ostanki razkužil namreč  lahko povzročijo zdravstvene težave.

Avtorici: Sabina Krajnc in Jana Habat

26. novembra 2011

Kraj: Veterinarska fakulteta, velika klinična predavalnica, Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana

Program:
9.00 – 9.45: ABC o belem dihurju v naših domovih – Maja Čonč
9.45 – 10.30: Klinična anatomija in fiziologija belega dihurja - asist. Marko Zadravec
10.30 – 11.45: Kužne bolezni belega dihurja – doc. dr. Jožko Račnik
11.15 – 11.45: ODMOR
11.45 – 12.30: Izbrana poglavja iz klinične prakse pri belem dihurju – asist. Marko Zadravec
12.30 – 13.15: Izbrana poglavja iz klinične prakse pri belem dihurju - doc. dr. Jožko Račnik
13.15 – 14.00: Hospitalizacija in intenzivna oskrba belega dihurja – asist. Cvetka Marhold

Izvajalci izobraževanja: predavatelji Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce

Kotizacija: 180,00 € (z  DDV), v ceno je vračunano pisno gradivo.

Prijave: najkasneje 1 teden pred pričetkom delavnice na naslov Veterinarska fakulteta, Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, na tel.št. 01/47 79 147 ali na fax 01/283-22-43

Kontaktna oseba: doc. dr. Jožko Račnik (josko.racnik@vf.uni-lj.si)