Vaše Zverinice

Naročila na: narocila@zverinice.com.

Po dogovoru bo mogoč osebni prevzem v Ljubljani ali v Trzinu, če želite, da vam ga pošljemo, doplačate stroške poštnine.

Celoten izkupiček od prodaje je namenjen pomoči zavrženim in pomoči potrebnim dihurjem, tako da z nakupom (velja za vse naše izdelke) naredite nekaj dobrega tudi za tiste kosmatince, ki potrebujejo pomoč.

Poslane fotografije naj bodo pomanjšane na 600 x 800 px, vendar pa bomo za tisk potrebovali originale, ki naj bodo veliki okrog 2000 x 2000 px (oz. ustreznih mer glede na format fotografije). Pri izboru pazite, da bo fotografija ostra, da je najpomembnejsi objekt na fotografiji dihur, skratka, da je fotografija taka, da si jo želite gledati ves mesec. Vsakdo lahko pošlje do 5 fotografij.

Izbor bo odvisen od števila fotografij – med vsemi prispelimi bodo najprej izbrane fotografije, ki bodo tehnično ustrezne (se enkrat opozarjam – pazite, da so originalne fotografije dovolj velike) , potem pa bomo, naredili javno glasovanje na forumu.

Pošljete lahko fotografije katerih avtor ste vi, oz. tiste, za katere vam avtor da dovoljenje za uporabo.

Ležišče
Ker dihurji pogosto opravljajo potrebo, se dogaja, da na tačkah v ležišče prinesejo tudi manjše količine iztrebkov in peska. Poleg tega lahko na mestih kjer dihurji spijo, najdemo tudi dlako in ostanke hrane, zato je potrebna menjava ležišč vsaj enkrat tedensko. Pranje posteljnine in ostalih stvari (brisač, odej, igračk,…) naj se ne razlikuje od običajnega pranja. Pred pranjem je priporočljivo, da stvari stresemo in posesamo, s čimer odstranimo pesek, ostanke hrane in morebitne iztrebke. Ležišča lahko operemo v pralnem stroju z uporabo pralnega praška pri najvišji možni temperaturi (večino ležišč lahko, kljub napisom na etiketah, peremo pri 60 stopinjah celzija). Uporabi mehčalca se raje izognemo, lahko pa uporabimo dezinfekcijska sredstva za strojno pranje.
Kako pogosto je posteljnino potrebno menjati in čistiti, je odvisno tako od števila dihurjev, kot tudi od števila ležišč, ki jih imajo na voljo. Priporočljivo pa je, tako zaradi zdravja dihurjev in vzdrževanja higiene, kot tudi za boljši vonj, enkrat tedensko.

Stranišče
Iztrebke in sprijeti pesek odstranjujemo kolikor pogosto je le mogoče, oziroma vsaj dvakrat dnevno, posip pa po potrebi dosujemo. Kako pogosto je potrebno menjati celoten posip v posodi, je odvisno od števila dihurjev, števila stranišč in vrste posipa, ki ga uporabljamo. Pri nekaterih vrstah posipa je menjava potrebna enkrat tedensko, druge vrste pa z rednim odstranjevanjem iztrebkov in dosipavanjem zdržijo mnogo dlje, tudi mesec dni.
Rob straniščne posode bo postal zelo hitro umazan, saj večina dihurjev iztreblja v kot oz. v rob stranišča. Zaradi tega je priporočljivo enkrat tedensko stranišče popolnoma izprazniti in ga temeljito očistiti z detergentom ali kisom ter s toplo vodo. Ko zamenjamo celoten posip, stranišče še razkužimo z alkoholom ali kakšnim drugim razkužilnim sredstvom (Virkon S, …).

Kletka
Čiščenje kletke je najbolj zahtevno in zamudno opravilo. Temeljito čiščenje je priporočljivo vsaj enkrat tedensko ali dvakrat mesečno. Sesanje dna kletke in poličk naj postane vsakodnevna navada, prav tako pa je potrebno pobrisati razlito vodo in počistiti iztrebke, ki so morda padli čez rob stranišča.
Kletko generalno najlažje očistimo na vrtu ali dvorišču z močnim curkom vode. Če to ni mogoče, jo razstavimo in odmaknemo vse dele, ki bi lahko ovirali čiščenje, pometemo ali posesamo (ročni sesalec je zelo priročen) vse ostanke peska, hrane in drugih ostankov, poškropimo z detergentom in dobro izperemo (da ni ostankov čistila). Posebej pozorni moramo biti na vogale, robove in skrite kotičke, kjer bi lahko bili ostanki iztrebkov. Na koncu kletko še razkužimo in osušimo.

Igrače
Nikakor ne smemo pozabiti na čiščenje igrač, saj jih dihurji uporabljajo v igri zelo pogosto in jih ob tekanju iz enega konca sobe v drugega lahko odložijo tudi v posodo s posipom, med hrano,… Tudi če na pogled izgledajo čiste, jih je najbolje oprati ob vsakem čiščenju kletke, ravno tako pa jih je potrebno redno pregledovati, da niso poškodovane. V kolikor so poškodovane do te mere, da bi lahko dihur kakšen kos zaužil, jih je potrebno odstraniti in zamenjati z novimi.
Plastične in gumijaste igrače čistimo tako kot stranišče in kletko, torej operemo s čistilom in vodo, izperemo in obrišemo do suhega. Zelo pomembno je, da na njih ni ostankov čistil predvsem zato, ker jih dihurji med igro nosijo v gobčku. Igrače iz blaga operemo v pralnem stroju skupaj s posteljnino oz. ležiščem.
Če se pripeti, da je kakšna igrača zelo umazana in dotrajana, jo enostavno vržemo v koš za smeti in kupimo novo.

Priporočljivo je, da približno enkrat mesečno vso opremo tudi dezinficiramo z alkoholom ali kakšnim drugim razkužilnim sredstvom (uporabimo lahko tudi razredčeno varekino), da uničimo morebitne bakterije in druge mikrobe. Seveda je po takem čiščenju potrebno temeljito izpiranje, še posebej, če uporabimo varekino in osušitev. Ostanki razkužil namreč  lahko povzročijo zdravstvene težave.

Avtorici: Sabina Krajnc in Jana Habat

26. novembra 2011

Kraj: Veterinarska fakulteta, velika klinična predavalnica, Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana

Program:
9.00 – 9.45: ABC o belem dihurju v naših domovih – Maja Čonč
9.45 – 10.30: Klinična anatomija in fiziologija belega dihurja - asist. Marko Zadravec
10.30 – 11.45: Kužne bolezni belega dihurja – doc. dr. Jožko Račnik
11.15 – 11.45: ODMOR
11.45 – 12.30: Izbrana poglavja iz klinične prakse pri belem dihurju – asist. Marko Zadravec
12.30 – 13.15: Izbrana poglavja iz klinične prakse pri belem dihurju - doc. dr. Jožko Račnik
13.15 – 14.00: Hospitalizacija in intenzivna oskrba belega dihurja – asist. Cvetka Marhold

Izvajalci izobraževanja: predavatelji Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine, Ambulanta za ptice, male sesalce in plazilce

Kotizacija: 180,00 € (z  DDV), v ceno je vračunano pisno gradivo.

Prijave: najkasneje 1 teden pred pričetkom delavnice na naslov Veterinarska fakulteta, Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana, na tel.št. 01/47 79 147 ali na fax 01/283-22-43

Kontaktna oseba: doc. dr. Jožko Račnik (josko.racnik@vf.uni-lj.si)

Odprtje razstave bo pospremil nastop violinistke Anje Bukovec. Programu bo sledilo druženje ob zakuski. Razstava bo na ogled v Kavarni NUK do 29. oktobra 2011.

Zaščita živali ni novodobna zamisel, temveč sega daleč v preteklost tako v tujini kot na slovenskih tleh. V Narodni in univerzitetni knjižnici je na voljo bogat izbor strokovne literature in leposlovja o človekovem odnosu do živali, med drugim tudi prve brošure slovenskih društev za varstvo živali iz 19. stoletja. V dialogu z raznoliko literaturo s tega področja je v duhu svetovnega dneva živali nastala tudi pričujoča razstava, s katero želijo društva predstaviti svoje delovanje in čim širši spekter vprašanj, ki tematizirajo odnos človeka do živali:

- Testiranje na živalih, poboji živali v imenu modne industrije, trgovina z ogroženimi prostoživečimi živalskimi vrstami, zadrževanje divjih živali v ujetništvu (Društvo za zaščito živali Ljubljana)

- Skrb za zapuščene živali (Žverca, društvo za pomoč živalim)

- Problematika prostoživečih mačk (Društvo za pomoč prostoživečim mačkam Mačjelovka)

- Neodgovorno skrbništvo in mučenje živali (Društvo za zaščito živali Pomurja)

- Odgovorna odločitev za ljubljenčka (Zverinice – Društvo ljubiteljev dihurjev)

- Dostojno življenje rejnih živali (Društvo prijateljev živali Severne Primorske)

Razstavo si bo mogoče ogledati vsak delavnik med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 9. in 14. uro.

Toplo vabljeni!

Žal v veterini (vsaj ne pri nas) ne obstajajo krvne banke, tako kot je to v navadi v humani medicini, kri pa se po odvzemu lahko hrani le kratek čas. Zato je zelo pomembno, da imamo kri, takrat ko jo potrebujemo, na voljo. To pa je mogoče le s sodelovanjem lastnikov zdravih živali. Ker je število odvzemov pri posameznem dihurju omejeno, bi vas povabila (in prosila), da svojega dihurja, če ustreza pogojem, vpišete na seznam krvodajalcev. Nikoli se ne ve, kdaj boste morda pomoč potrebovali vi in vaš ljubljenček.

Kot vemo, lahko ljudje in večina živali s posamezno krvno skupino prejmejo le kri določenih krvnih skupin, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo hude komplikacije (zlepljenje eritrocitov, …). Pri belih dihurjih, krvih skupin ne ločimo, vsaj ne takih, kot jih poznamo pri ljudeh in ostalih domačih živalih. Predhodna testiranja krvi zato niso potrebna, posamezen dihur lahko brez večjih težav dobi transfuzijo krvi tudi večkrat, pri čemer je darovalec lahko isti ali različen.

Odvzem krvi poteka v splošni anesteziji (uporablja se hitra in varna plinska anestezija), saj se naenkrat odvzame realtivno velik volumen krvi. Varno lahko odvzamemo okrog 10 % skupnega volumna krvi, ki zavisi od teže živali, v povprečju pa je to med 6 in 10 ml krvi. Če je potrebna večja količina krvi, se jo odvzame večim živalim. Kri se jemlje iz ene od večjih vratnih ven, dihur krvodajalec po odvzemu dobi infuzijo s čimer nadomestimo odvzeti volumen krvi.

Krvodajalci so lahko vsi dihurji, ki so starejši od 8 mesecev in mlajši od 5 let, so v normalni telesni kondiciji, so zdravi in ne prejemajo nobenih zdravil. Zaželjeno je, da so redno cepljeni proti pasji kugi. Najprimernejši donorji so zdravi, veliki samci, težji od 1200 g – iz povsem praktičnega razloga, ker lahko večjim živalim odvzamemo večji volumen krvi.

Minimalni presledek med dvema odvzemoma krvi za posamezno žival je 1 mesec, vsekakor pa se tako pogostemu odvzemu krvi skušamo izogniti, oz. se ga poslužimo le izjemoma.

Za krvodajalce niso primerni:
- dihurji z nevrološkimi motnjami,
- dihurji, ki prejemajo kakršna koli zdravila,
- dihurji, ki okrevajo po kakršnemkoli operativnem posegu,
- goneče, breje, samice v laktaciji in samice, ki si še niso popolnoma opomogle po leglu.

Vsi zainteresirani svoje podatke pošljite na spletni naslov krvodajalstvo@zverinice.com.

V seznam prosim navedite naslednje podatke:
- ime in priimek lastnika dihurja,
- naslov,
- telefonska številka na kateri ste večinoma dosegljivi (GSM),
- najbližje veterinarske klinike in njihova oddaljenost (časovno),
- podatki o dihurju (ime, spol, starost, teža – povprečna, podatki o cepljenju) – če imate več dihurjev, ki jih želitev vnesti v seznam, navedite podatke za vsakega posebej,
- reakcijski čas (povprečen čas, ki ga potrebuje, da pride na kliniko – tudi če je v službi recimo),
- lasten prevoz,
- datum zadnjega darovanja krvi.

Zverinice – Društvo ljubiteljev dihurjev, se zavezuje, da bo zbrani osebne podatki uporabljeni le za namen baze krvodajalcev in bodo obravnavani v skladu z veljavno zakonodajo.

Kaj storiti, če vaš dihur potrebuje kri?
Pokličite na 040-395-995 (Maja)

Avtorica: Maja Čonč