Forum Zverinice

Prosimo, da se prijavite or registrirate .

Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino prijave
Napredno iskanje  

Novice:

Vse nove uporabnike naprošamo, da se najprej predstavijo v forumu O članih in upoštevajo pravila foruma.
Hitri vodnik za nove in bodoče lastnike
Društveni telefon: +386 70 775 734
Vabimo vas, da se nam pridružite v Facebook skupini Zverinice

Strani: [1]   Dol

Avtor Tema: Kako beremo etikete na komercialnih hranah  (Prebrano 1180 krat)

0 Uporabnikov in 1 gost spremljajo to temo.

maja01

  • Administrator
  • *****
  • Odjavljen Odjavljen
  • Komentarjev: 10.706
  • Beastmaster
    • zverinice
Kako beremo etikete na komercialnih hranah
« : sreda 15 april, 2009, 15:41:04 15:41 »

Tudi pri nas je izbira hran, ki so namenjene dihurjem, ali so za dihurje primerne glede na sestavo, vedno večja. Izbiramo lahko med briketirano, konzervirano in hrano v vrečicah. Čeprav večina proizvajalcev svoj proizvod oglašuje s slogani kot so – popolna hrana, uravnotežen obrok, ipd., niso vse hrane enako kvalitetne in ne zadostijo vsem potrebam živali.

Le s pravilnim branjem informacij, ki so zapisane na etiketah na embalaži, lahko izberemo hrano, ki bo najbolj ustrezala potrebam naše živali. Seznam sestavin in tipična analiza (razmerje beljakovin, maščob, vlaknin in ostalih elementov) nam podata podrobnejšo sliko o kakovosti in primernosti hrane.

Zaradi hitrega metabolizma, mora biti hrana dihurjev energijsko bogata, vsebovati mora vsaj 34 odstotkov beljakovin živalskega izvora, nad 20 odstotkov maščob in zelo malo vlaknin. Vsebovati pa mora tudi aminokislino taurin, saj je njihovo telo ne sintetizira samo. Informacije o teh razmerjih lahko razberemo iz podatkov imenovanih tipična analiza (guaranted analysis, weendska analiza). Navadno so podane informacije o minimalni vsebnosti surovih beljakovin, minimalni vsebnosti surovih maščob, surovih vlaknin, o vsebnosti vlage, pepela, o odstotku nekaterih mineralov in vitaminov, na kvalitetnejših produktih pa tudi informacije o razmerju med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.

Zelo pomemben podatek, ki ga ljudje velikokrat spregledajo, oz. ne vedo kaj pomeni, je podatek o odstotku vlage v hrani. Suhe – briketirane hrane imajo navadno 6 do 10 % vsebnost vlage, "mokre" hrane (konzervirana hrana in hrana v vrečkah) pa lahko tudi do 80 odstotkov. Odstotek vlage je pomemben, ker so podatki o odstotku beljakovin in maščob podani glede na vsebnost v suhi snovi. Če želimo posamezne produkte primerjati med seboj, moramo vedeti kakšna je vsebnost beljakovin in maščob v enem kilogramu hrane in ne v suhi snovi. Če npr. neka hrana vsebuje 10 % vlage, to pomeni, da je suhe snovi v tej hrani 90 % (oz. 900 g v 1 kg hrane). Če je vsebnost surovih beljakovin v tej hrani 30 %, to pomeni, da 1 kg hrane vsebuje 270 g surovih beljakovin (900 g, kolikor je suhe snovi v 1 kg te hrane pomnožimo s 0,3).
Na enak način preračunamo tudi vsebnost maščob, vlaknin, mineralov …

Iz spodnje tabele je razvidno, da se lahko hrani, ki na prvi pogled vsebujeta enako količino posameznih hranljivih snovi (Hrana A in Hrana C), močno razlikujeta, ko preračunamo dejansko količino hranljivih snovi v enem kg hrane. Količina vitaminov je navadno podana v mednarodnih enotah na kg hrane (IU/kg).

Primer:
                Tipična analiza                            Suha snov v 1 kg hrane        Količina posamezne hranljive
                 (napis na embalaži)                                                                snovi v 1 kg hrane

Hrana A    30% surovih beljakovin (SB)        90%, oz. 900 g                        270 g SB
                22% surovih maščob (SM)                                                         198 g SM
                5% surovih vlaknin (SV)                                                            45 g SV
                6 % surovega pepela (SP)                                                          54 g
                10% vlage
Hrana B    45% surovih beljakovin               92%, oz. 920 g                        414 g SB
                25% surovih maščob                                                                 230 g SM
                3% surovih vlaknin                                                                   27,6 g SV
                6 % surovega pepela                                                                55,2 g SP
                6% vlage
Hrana C    30% surovih beljakovin               85%, oz. 850g                         255 g SB
                22% surovih maščob                                                                 187 g SM
                5% surovih vlaknin                                                                   42,5 g SV
                6 % surovega pepela                                                                51 g SP
                15% vlage

Suha snov - vzorec hrane brez vlage
Surovi pepel - anorganske snovi, ki ostanejo, ko vzorec sežgemo pri visoki temperaturi (rudninske snovi)
Surove beljakovine - vse snovi, ki vsebujejo dušik (poleg pravih beljakovin še prosti dušik, aminokisline, enostavni peptidi, N-glikozidi, ...)
Surove maščobe - snovi, ki so topne v organskem topilu (poleg pravih maščob sem sodijo še v maščobah topni vitamini, voski, alkaloidi, eterična olja, organska barvila, ...)
Surova vlaknina - neprebavljivi del vzorca (celuloza, hemiceluloza, lignin, kutin)



1. Glavna sestavina hrane:
Vse sestavine hrane morajo biti navede po določenem vrstnem redu - po teži pred obdelavo posameznih surovin. V to težo je všteta tudi voda, ki pa se pri večini predelovalnih postopkov izgubi. Na ta način in z "razbijanjem" sestavin proizvajalci hrano (na prvi pogled) prikažejo boljšo kot dejansko je.

Glavne sestavine hrane predstavljajo sestavine, ki so naštete pred prvim virom maščobe oz. olja (vključno z njim). Sestavine, ki so zvrščene za njim, so v hrani prisotne v mnogo manjših količinah. Mednje sodijo predvsem vitamini, minerali, probiotiki, konzervansi, ...
Med glavnimi sestavinami mora biti v kvalitetnih hranah, ki so primerna za dihurje, čim več poimenovanih živalskih virov beljakovin v obliki mesa ali mesne moke. Ker so dihurji striktni mesojedi, naj bo med glavnimi sestavinami čim manj sestavin rastlinskega izvora.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...


2. Kvaliteta sestavin
Generično poimenovani viri beljakovin in maščob (mesna moka, perutniski stranski produkti, živalska moka, ...) v kvalitetnih prozvodih niso prisotni. Če proizvajalec uporablja kvalitetne vhodne sestavine, jih na etiketi tudi našteje.

Živalski stranski proizvodi so sprejemljivi le v primeru, če ne predstavljajo glavnega vira beljakovin in če je definirana vrsta živali iz katerega izhajajo (npr. piščančji stranski produkti). Med živalske stranske proizvode štejemo vse razen mesa, ki je primerno za prehrano ljudi (torej vse razen kvalitetnega mesa - drobovina, glave, kopita, kljuni, dlaka, kri, ...).

Mesne moke, v kolikor je navedena vrsta živali, so kvaliteten vir beljakovin. Vsebujejo meso, kožo in kosti. Moko pridobijo s segrevanjem surovin in na ta način odstranijo večino vlage (sveže meso vsebuje pribl 75 % vode). Ko hrana doseže svojo končno obliko v predelavi, se delež "mokrega" mesa skrči na ¼ originalnega, med tem ko delež moke ostane nespremenjen, kar pomeni večjo koncentracijo proteinov na kilogram v končnem produktu.
Tudi maščobe in olja morajo biti poimenovani specifično, imeti morajo visoko prehransko vrednost in večina naj bo živalskega izvora.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...


3. Žitarice, sadje, zelenjava
Dihurji so striktni mesojedi in hranil rastlinskega izvora ne prebavljajo dobro, zato naj hrana za dihurje med glavnimi sestavinami vsebuje čim manj rastlinskih sestavin. V nasprotju s tem, pa so sestavine rastlinskega izvora (nepredelano sadje, zelenjava, ....) niže na seznamu sestavin dorodošle, saj v hrano prispevajo encime, vitamine, minerale, ...

Dokazano je da so naravni vitamini (velikokrat delujejo tudi kot naravni konzervansi), bolj učinkoviti in potrebni v manjših količinah, kot cenejši sintetični, poleg tega je pri uporabi naravnih virov vitaminov nenamerno predoziranje malo verjetno.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...


4. Polnila
Polnila so sestavine, navadno vlaknine, ki se uporabljajo za povečanje volumna. Manjša količina vlaknin je pomembna in nujna tudi v prehrani dihurjev, saj pripomore k pravilnemu delovanju prebavil, vendar že kvalitetni ratlinski produkti prispevajo zadostne količine topnih in netopnih vlaknin. Polnila ne prispevajo ničesar k vrednosti hrane. Izogibajte se hran, ki med glavnimi sestavinami vsebujejo produkte kot so luščine, celuloza, rastlinski stranski produkti, izvlečki vlaken otrobi, ...

Predvsem pri polnilih se proizvajalci dostikrat poslužijo "razbijanja" sestavin, posamezne sestavine istega tipa (riz, otrobi, koruza ...) navajajo v različnih oblikah, da se sestavina po seznamu pomakne navzdol (primer: koruzno zrnje, koruzna moka, stranski produkti koruze).

Pri polnilih je potrebno biti pozoren tudi na njihovo prebavljivost. Specifika prebavnega trakta in hitra pasaža zaužite hrane skozi prebavila dihurjem namreč ne omogoča razgradnje vlaknin in polnila z večjo vsebnostjo vlaknin (npr. koruza) potrebujejo preveč časa za razgradnjo, zato le potujejo skozi prebavila (in vplivajo na dostopnost hranil, ki potujejo hkrati). Edini učinek neprebavljivih, oz. slabo prebavljivih polnil je povečan volmen iztrebkov.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...

 
5. Konzervansi in aditivi
Kvalitetni produkti so naravno konzervirani in ne vsebujejo umetnih arom in barvil (modro 2, rdeče 40, rumeno 5 in 6, druge "oštevilčene" barve, titanov dioksid), prekomerne količine soli (lahko je navedena tudi kot natrijev klorid . NaCl) ali kakršnih koli sladil (melasa, koruzni sirup, sorbitol, sladkor, sukroza, ...). Izogibati se je potrebno hranam, ki vsebujejo sintetične kozevanse BHA, BHT, etoksikvin, propil-galat.   

Med naravne konzervanse štejemo tokofoerole (vitamin E), izvlečke rožmarina in žajblja, askorbinsko kislino (vitamin C, ester C, Ca askorbat, L-askorbil-2-polifosfat), citronsko kislino.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba konzervirana z mešanimi tokoferoli, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...


6. Dodatki
Drugi dodatki niso "obvezni", vendar so lahko nekateri med njimi zelo koristni za zdravje. Nekatera hranila se izgubijo ali so spremenjena med predelavo, vendar proizvajalci kvalitetne hrane poskrbijo, da jih ponovno dodajo v produkt ko se ta dovolj ohladi.

- Kelirani ali sekvestirani minerali (tudi kelati, proteinati, aminokislinski kelati ali kompleksi, polisaharidni kompleksi)
- naravni viri vitamina K (jajčni rumenjak, jetra, oves, haluge, lucerna) - Kakšni koli dodatki zelišč in drugi naravni dodatki
- Probiotiki - "koristne" bakterije, najpogosteje so imena sestavljena iz rodovnega imena (Bacillus, Lactobacillus, Bifidobacterium itd.) ki mu je dodan vrstni pridevek posamezne vrste
- Encimi (koncentrati iz mladega ječmena ali pšenice, kalčki, laneno seme, sadje, zelenjava in fermentacijski produkti nekaterih vrst bakterij ali gliv)
- omega-6 in omega-3 maščobne kisline. Pozoren je treba biti, da je razmerje med njima nizko. Najboljša so razmerja 5:1 ali nižja.

Primer (izmišljenega) kvalitetnega produkta:
Piščančja mesna moka, piščanec, puranja mesna moka, krompir, piščančja maščoba, ječmen, rjavi riž, laneno seme, lososovo olje, cela jajca, dehidrirana piščančja jetra, ribja moka iz belih rib, lucernina moka, dehidrirano mleko, brusnice, pekovski kvas, haluge, rožmarin, ...

 
Viri
Label information 101
Whole Dog Journal
The Dog Food Project
Kako spoznati boljše produkte
INTERPRETING PET FOOD LABELS
How to read pet food labels

© Maja Čonč


« Zadnja sprememba: sreda 15 april, 2009, 18:57:09 18:57 maja01 »
Evidentirano
You become responsible, forever, for what you have tamed.

maja01

  • Administrator
  • *****
  • Odjavljen Odjavljen
  • Komentarjev: 10.706
  • Beastmaster
    • zverinice
Odg: Kako beremo etikete na komercialnih hranah
« Odgovor #1 : petek 23 november, 2012, 23:39:13 23:39 »

Dober tek.
Evidentirano
You become responsible, forever, for what you have tamed.
Strani: [1]   Gor