Domov » O dihurjih

Portret vrste: Velika podlasica ali hermelin (Mustela erminea)

13 January 2019 44 ogledov
Zimski kožuh hermelina je popolnoma bel, črno obarvana ostane le konica repa.

Zimski kožuh hermelina je popolnoma bel, črno obarvana ostane le konica repa.

Predstavljamo vam majhno zver, ki, prav tako kot dihurji, sodi v družino kun, najdemo pa jo tudi pri nas.

Velika podlasica ali hermelin ima tipično kunjo obliko, dolgo in podolgovato telo, kratke noge, majhna ušesa in značilen kratek rep s črno konico. Po telesu je temno rjave barve, spodnji del vratu, trebuh in tačke pa so beli. Pozimi je dlaka povsem bela, le konica repa je skozi celo leto črna. Prav zaradi značilne obarvanosti pozimi je velika podlasica dobila ime hermelin. Belo krzno je bilo v krznarski industriji včasih visoko cenjeno in priljubljeno predvsem pri plemstvu, pogosto pa so hermelina upodabljali tudi v slikarski umetnosti, kjer je predstavljal simbol čistosti oziroma deviškosti.

Hermelin 4

Hermelin v poletnem kožuhu

Velika podlasica meri v dolžino od 15 do 25 cm, njen rep pa temu doda še 3−10 cm. Teža je zelo različna, saj so samci precej večji od samic, povprečno pa se giblje med 135 in 350 g. Aktivna je predvsem ponoči in ob mraku, včasih pa tudi čez dan. Zelo dobro pleza in plava. Velika podlasica je samotarska in teritorialna žival, ki v svoji bližini ne tolerira drugih primerkov svoje vrste, še posebej ne istega spola. Izjemoma se družijo v času paritvene sezone, ali ko se samica zadržuje s starejšimi mladiči.

Hermelin je mesojeda žival, ki se v glavnem prehranjuje z malimi glodavci, vevericami, kunci, pticami in njihovimi jajci ter insekti, včasih pa tudi z ribami, plazilci, dvoživkami in nevretenčarji. Hrano išče predvsem na tleh. Je zelo dober plenilec in lahko upleni živali, ki so precej večje od nje. Plen usmrti z ugrizom v bazo lobanje in s tem povzroči zastoj dihanja. Pri preganjanju večje živali, včasih grize tudi v druge dele telesa, ter tako žival upočasni. Sama predstavlja plen večjim zverem, kot so volk, lisica, jazbec in mačka, včasih pa tudi ujedam.

Hermelin 3 Hermelin 16Velika podlasica ima zelo razvit voh, ki ga uporablja predvsem za lov, pa tudi za iskanje in prepoznavanje spolnih partnerjev. Dnevni vid je slabše razvit in dikromatski, kar pomeni, da zaznava samo dve primarni barvi, nočni vid pa je odličen. Pomembno čutilo predstavljajo tudi brčice, s katerimi podlasica zaznava taktilne informacije. Ob nevarnosti ali ogroženosti iz smradnih žlez ob anusu izloči močan in značilen mošusni vonj.

Samica velike podlasice je monoestrična, kar pomeni, da se pari enkrat letno, in sicer v spomladanskih mesecih, skoti pa od 4 do 7 golih in slepih mladičev. Mladiči so odstavljeni od matere po 12 tednih. V času parjenja ima samica več spolnih partnerjev, ki pa ne sodelujejo pri skrbi za zarod. Mladiči istega legla so tako lahko potomci različnih samcev. Zanimivo je dejstvo, da je gestacijska doba ena najdaljših opisanih pri sesalcih in traja kar 280 dni. To je posledica t.i. embrionalne diapavze oziroma odložene implantacije, pri čemer se oplojena jajčna celica v maternico usidra šele po nekaj mesecih. S tem se zagotovi, da se bodo mladiči skotili v ugodnih sezonskih razmerah.

V Sloveniji je hermelin uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst, poleg naravnih sovražnikov pa jo ogrožata predvsem cestni promet in kemizacija kmetijstva.

Izvrstne fotografije so delo Tomaža Bovhe, posnete pa so bile na Ljubljanskem Barju. Njegovo delo lahko spremljate na različnih foto portalih in blogih: slo-foto.net, e-fotografija, http://fotorepublika.com/tomaabov

Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_podlasica
https://en.wikipedia.org/wiki/Stoat
http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Ermine
http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=velika_podlasica
Avtorica: Jana Habat
1 zvezdica2 zvezdic3 zvezdic4 zvezdic5 zvezdic (1 glasov, povprečje: 5.00 od skupno 5)
Loading...