Domov » Življenje z dihurjem

Kletka in oprema v njej

13 January 2019 74 ogledov

aNaše stanovanje je lahko za dihurja zelo nevarno. Tudi če ga zaščitimo, bo radovednež vedno našel kaj nevarnega. V primeru, da nimamo dovolj prostora za sobo, namenjeno prav dihurju, bo v kletki na varnem. Tako se ne bomo nenehno spraševali, če smo zaprli okno v stanovanju ali vrata kopalnice, ko bomo odsotni od doma. Ponoči pa bomo mirno spali brez nenapovedanih obiskov v postelji.

Kletko bomo potrebovali, ko bomo dihurja prvič prinesli domov in se bo še navajal na nas in na nov dom. Če imamo doma že kakšno žival (psa, mačka ali dihurja) bo njena uporaba obvezna, da jih bomo lahko počasi navajali drug na drugega. Prav nam bo prišla tudi med čiščenjem stanovanja ali v primeru, da imamo več dihurjev in en zboli ter ga je treba med zdravljenjem ločiti od ostalih in slediti njegovemu apetitu.

Dihur ne sme biti ves čas v kletki. Zagotoviti mu moramo dovolj gibanja in igre tudi izven nje − vsaj tri do štiri ure dnevno.

NASVETI PRI IZBIRI KLETKE

Kletko lahko kupimo ali izdelamo sami. Pri tem moramo paziti, da bo dovolj prostorna. Velikost je sicer odvisna od števila dihurjev, ki bivajo v njej. Za enega naj bo velika 80 x 60 x 60 cm. Razmik med rešetkami ne sme biti večji od 2,5 cm, za samičke in mladiče pa naj bo raje še manjši. Nekatere kletke v trgovinah imajo na dnu mrežo, ki jo moramo odstraniti in nadomestiti s povsem zaprtim materialom, da preprečimo poškodbe tačk.

Pozornost moramo nameniti tudi velikosti vrat in sistemu zapiranja, da jih dihur v naši odsotnosti ne more sam odpreti. Večja vrata nam bodo zelo olajšala čiščenje. Ker imajo dihurji zelo slabo globinsko zaznavo, je pri visokih kletkah z dodatnimi policami potrebno poskrbeti, da v notranjosti zmanjšamo višino ter s tem preprečimo preglobok padec. Zaradi nevarnosti padca, zdrsa ali celo skoka moramo preprečiti plezanje tudi po zunanji strani kletke.

Najmanjša velikost kletke za enega dihurja naj bo 80 x 60 x 60 cm. Seveda pa velja – večja kot je kletka, bolje je. Razmik med rešetkami ne sme biti večji od 2,5 cm, za samičke in mladiče pa naj bo raje še manjši.

IMG_6868Pri doma izdelani leseni kletki je potrebno poleg omenjenega paziti še na sledeče: les je potrebno dobro pobrusiti in poskrbeti, da ni nobenih trsk. Robovi naj bodo zaobljeni, da se dihur ne poškoduje, saj so pravi kosmati akrobati in včasih zelo nerodni. Pri izbiri barve ali laka moramo paziti, da ni škodljiv za živali, hkrati pa, da je dovolj odporen na urin in vodo. Kovinska mreža mora imeti primeren razmik, vsi štrleči deli mreže pa naj bodo tako zunaj kot znotraj prekriti z dodatnim slojem lesa. Prav tako je potrebna previdnost, da noben vijak ne izstopa. Lahko jih globlje privijačimo in glavo vijaka prekrijemo s kitom ali lepilom za les.

Poleg primerne velikosti vrat je priporočljivo, da so ta nameščena v vsakem nadstropju. Tako bomo lažje dostopali do dihurja, če se kaj zgodi, predvsem pa si bomo olajšali čiščenje notranjosti. Zavedati se moramo, da je čiščenje tovrstne kletke zahtevnejše, saj se urin v les vpije in navzame vonja, četudi je ta dobro polakiran. Obenem se lesa ne da temeljito razkužiti, kar je precejšen problem, če dihur zboli. Čiščenje si lahko olajšamo tako, da spodnji del kletke oziroma predel, ki je namenjen za stranišče, po celi površini prekrijemo z večjim plastičnim pladnjem ali linolejem. Seveda je slednjega potrebno po določenem času tudi zamenjati. Pod stranišče lahko postavimo tudi plenično podlogo. Les pri vhodu v kletko lahko prav tako oblepimo s folijo ali linolejem.

Vendar resnici na ljubo, ko seštejemo stroške materiala in obdelave doma narejene kletke (ob upoštevanju vseh varnostih nasvetov), ni nič cenejša od tiste v trgovini. Varnost dihurja je seveda na prvem mestu.

OPREMA V KLETKI

11023816_343426985860682_4694475527589455480_nKletka naj bo opremljena z lesenimi ali plastičnimi policami. Za prehod med njimi poskrbimo z lestvami ali cevmi premera 10−12 cm, odvisno od velikosti dihurja. Pri izbiri cevi je potrebno paziti, da je izdelana iz kvalitetnega materiala, ki bo kljuboval ostrim zobem. Najbolj se obnesejo gibljive cevi za odsesavanje prahu za industrijske potrebe ali plastične, namenjene večjim glodavcem in dihurjem, ki jih kupite v trgovinah za male živali. Naklon lestev in cevi naj ne bo prevelik, da bo dihur z lahkoto prehajal med nadstropji.

Potrebovali bodo tudi primerno ležišče (npr. viseče mreže, hiške, odeje ipd.), dovolj veliko stranišče s higienskim posipom, posodo za hrano in napajalnik ali posodo za vodo (keramična, kovinska ali plastična). Ker se z vodo radi igrajo in prevračajo posode, svetujemo nakup težkih keramičnih posod ali takšnih, ki se pritrdijo na kletko. Plastični napajalniki pogosto puščajo, zato se raje odločimo za steklene, saj iz njih ne kaplja pa tudi čiščenje je enostavnejše (v pomivalnem stroju).

Da zverinici v kletki ne bo dolgčas, jo opremimo tudi z igračami, kot so npr. škatle, viseči tuneli iz trpežnega blaga, hiške ipd.

Avtorici: Nena Miloš in Tjaša Žižek
1 zvezdica2 zvezdic3 zvezdic4 zvezdic5 zvezdic (Še ni ocene)
Loading...