Špela Marela

Špela je bila najdena na Rakitni, odpeljana v zavetišče Buba, od koder jo je začasno vzela k sebi Aleksandra. Midva sva se v tistem času ravno pripravljala na novega pasjega člana. No, bolj pošteno povedano – bila sva še pri izbiri pasme. Meni so bile doge všeč že od nekdaj, pa je vedno prevladalo mnenje, da tako velik pes ni za v stanovanje. Najverjetneje bi se v drugačnem primeru izbor pasme, tako kot se je začel, tudi zaključil pri labradorcu.

Špelo sva šla "samo pogledat" … Seveda je bila ljubezen na prvi pogled (kdaj pa ni) in po parih dneh se nam je pridružila velika črna zver. Nevzgojeno tele, kot so nekateri namigovali. Napovedovali so nam strašne probleme, saj je bila psica odrasla, z neznano preteklostjo in ogromna. Res je, da ni bila socializirana, precej shirana, videti (in občutiti) je bilo tudi, da o kakšnem ukvarjanju, ali bognedaj celo šolanju, v njenem preteklem življenju ni bilo govora, kljub temu pa se nam je vsem takoj priljubila. No, Kuna od začetka ni delila najinega navdušenja, po mesecu ali dveh pa se je kar strinjala.

Seveda smo se takoj vpisali v pasjo šolo, vendar brez hudih ambicij po kakšnih izpitih. Dovolj, da nam je Alenka razložila in pokazala osnove lepega vedenja in stvari postavila na svoje mesto.

Ne morem trditi, da je Špela navdušena nad ostalo pasjo populacijo. Terjalo je precej truda in časa, da ima nekaj pasjih prijateljev, s katerimi se celo igra, ostali psi pa je ne zanimajo. Velike pasje družbe se ji prej zdijo naporne kot zabavne. Se pa zato toliko bolje razume z mojimi malimi zverinicami, pa tudi ostali dihurčki se ji zdijo izredno zanimivi in zabavni (le po kom je to pobrala …). Pravzaprav jo imam včasih na sumu, da misli, da je ena izmed njih. Le malo večja.

Ogromno truda in časa sem vložila v to, da se Špela zna igrati. Od začetka me je samo bukovo gledala, kaj skačem okrog nje z raznimi žogami, vrvmi za vlečenje in ostalo kramo. Od "wrestlinga" sva počasi prešli na grizenje moje roke, pa na mojo majico, brisačo in potem je počaaaasi spoznala, da je igra lahko tudi zabavna.

Lani smo imeli precej naporno leto, saj so se zdravstvene težave vrstile ena za drugo in bili smo malodane abonirani pri veterinarju. Preživeli smo vse - od navidezne brejosti, alergije in težav s kožo, nekaj poštenih drisk, smole s semenom trave v očesu, zapičene kovinske žice v šapi, vnetja oči, do najbolj grozljive izkušnje – zasuka želodca. K sreči je očitno lani izkoristila svoj bonus in letos (zaenkrat) nima večjih zdravstvenih težav.

Glede na zunanjost, mislim da lahko z precejšnjo gotovostjo trdim, da je Špela (z)mešanka med labradorcem in nemško dogo, v šali jo dostikrat imenujem labradorska doga in na to temo je bilo že kar nekaj smeha.