Domov » Ne spreglejte, Zdravje

Kastracija (in sterilizacija)

9 March 2012 5,285 ogledov

Trajna gonitev pri samici belega dihurja. Opazna je močno otečena vulva, brezdlačno področje na boku in razredčena dlaka na trebušnem področju

Gonitveni ciklus belih dihurjev je prvenstveno vezan na dolžino osvetlitve, oz. dolžino dneva, starost pri spolnem dozorevanju ne igra tako velike vloge kot pri nekaterih drugih vrstah živali. Starost ob prvi gonitvi se zato lahko močno razlikuje (3-9 mesecev).

Samice dihurjev imajo inducirano ovulacijo, kar pomeni, da do ovulacije pride šele pri mehaničnem vzdraženju med paritvijo. Samice, ki se ne parijo ali niso kako drugače stimulirane k ovulaciji (npr. z zdravili), lahko preidejo v trajno gonitev, ki lahko traja tudi več mesecev. V tem obdobju je telo samice izpostavljeno visoki količini estrogenih hormonov. Večina samic v tem obdobju razvije simptome povezane s toksičnim delovanjem estrogenov na kostni mozeg (anemija, motnje pri tvorbi kostnega mozga, oslabelost imunskega sistema, krvavitve v podkožju), če pravočasno ne ukrepamo, lahko samička zaradi posledic gonitve tudi pogine. Zdravstvene težave, ki so posledica delovanja visoke koncentracije estrogenih hormonov se lahko začno pojavljati že po treh tednih od začetka gonitve, v mesecu dni je okvara kostnega mozga lahko že nepovratna. Med gonitvijo vulva močno oteče, izloča se voden izcedek, kar predstavlja idealne pogoje za vstop in razmnožitev mikroorganizmov, zato se v tem času tudi poveča možnost za pojav vnetij rodil in sečil.

Za samičke, ki niso namenjene vzreji, je torej kastracija iz zdravstvenih razlogov nujna! Pri tem posegu mora veterinar pri samici dihurja odstraniti vse reproduktivne organe – jajčnike, jajcevode in maternico, saj samo odstranitev jajčnikov kot je to praksa pri psicah in mačkah, ne zadostuje.

Tudi samci belih dihurjev imajo gonitveni ciklus, ki traja približno pol leta in je, tako kot pri samicah, vezan na dolžino dneva. Večina samcev začne z gonitvijo v začetku koledarskega leta, ko se pričnejo daljšati dnevi. V času gonitve imajo samci zelo izrazit telesni vonj, z urinom in izločki smradnih žlez označujejo svoj teritorij, večina je v tem času agresivnih do drugih dihurjev, nekateri pa kažejo agresivnejše obnašanje tudi do lastnikov.

Kastracija ali sterilizacija?
V slovenskem prostoru večina veterinarjev uporablja izraz sterilizacija za kirurški poseg na živalih ženskega spola in kastracija za poseg na živalih moškega spola, vendar je raba termina sterilizacija napačna. Pri sterilizaciji gre namreč za prekinitev jacevodov oz. semenovodov, pri kastraciji pa za odstranitev (oz. uničenje spolnih žlez). Pri ženskih živalih se, prav tako kot pri moških, v praksi izvaja kastracija – odstranijo se jajčniki (in maternica), oz. testisi. Raba napačnega izraza izhaja iz časov, ko se je dejansko izvajala sterilizacija – podvezovanje oz. prerezovanje jajcevodov. Hormonski cikli pri živalih (ali človeku) po takem posegu še vedno potekajo in tudi vse spremembe vezane nanje (markiranje, zunanji spolni znaki, samice “dišijo” samcem, …). Ravno zaradi hormonskih ciklusov in torej še vedno prisotnega izločanja estrogenih hormonov, sterilizacija za samice belih dihurjev ni primerna.

 

Nekastriran samec v obdobju gonitve, ki ima spuščena oba testisa

Kdaj je pravi čas za kastracijo?
S kastracijo je priporočljivo počakati čim dlje, če se le da, naj poseg ne bi bil opravljen prej kot pri osmih ali devetih mesecih starosti. Do tega obdobja se dihur namreč tako fizično kot mentalno razvija, spolni hormoni pa pri tem igrajo pomembno vlogo. Dihurji, pri katerih je kastracija opravljena prej, so običajno manjši, imajo manj razvito muskulaturo, opazne so tudi razlike v vedenju. Poleg tega (pre)zgodnja kastracija pomembno vpliva na razvoj tumorjev nadledvične žleze.

Kaj pa, če se samička začne goniti?
Veliko lastnikov se na nas obrača z vprašanjem kaj storiti, če jih samička z gonitvijo prehiti. Če res dobro ne opazuješ, se lahko zdi, da je vulva povsem normalne velikosti, naslednji dan pa otečena na velikost grahovega zrna. In potem? Ni potrebno na vrat na nos hiteti k veterinarju in zahtevati urgentne kastracije, pravzaprav se to odsvetuje. V času gonitve so rodila namreč močno prekrvavljena in poseg v takem stanju je veliko bolj rizkanten in se ga opravlja le izjememoma. Večina veterinarjev se odloča za prekinitev gonitve s hormonsko terapijo (enkratna ali dvokratna aplikacija zdravila z injekcijo) in ko znaki gonitve izginejo (spolovilo se zmanjša na običajno velikost) žival kastrirajo. Pri uporabi hormonskih preparatov v ta namen stranskih učinkov praktično ni, oz. so izjemno redki.

Kako izbrati veterinarja, ki bo poseg opravil?

Priprava dihurja na operacijo in anestezijski monitoring

Izbira veterinarja je vsekakor zelo pomembna, saj marsikateri veterinar o dihurjih ne ve dovolj oz. z njimi nima dovolj izkušenj. Cene posega se med posameznimi klinikami oz. ambulantami v Sloveniji lahko precej razlikujejo, vendar naj cena ne bo prvo vodilo za izbiro veterinarja. Žal se je v praksi že (pre)večkrat izkazalo, da se nekaj privarčevanih evrov kaj hitro lahko spreobrne v hude komplikacije. Pri izbiri veterinarja naj bo najpomembnejši faktor izkušenost veterinarja, oz. število dihurjev med njegovimi pacienti.

Pri samicah se, zaradi zgoraj navedenih razlogov (gonitveni ciklus vezan na dolžino dneva, posledice trajne gonitve) poseg lahko opravi že prej, običajno se kastracijo priporoča v prvih mesecih koledarskega leta.

Veterinar vam mora opisati kako poseg poteka in kaj bo naredil. Dobro je, da se že prej pozanimate kakšno vrsto anestezije uporablja (plinsko, ne injekcijsko). Če vam v ambulanti oz. kliniki kamor boste dihurja naročili na poseg naročijo, da lahko zadnji obrok dobi prejšnji večer, je to eden od znakov za preplah in razlog za izbiro drugega veterinarja.

Smradnih žlez veterinar NE SME odstraniti. Odstranjevanje je prepovedano z Zakonom o zaščiti živali, razen v primeru, ko za to obstaja utemeljen zdravstveni razlog kot so npr. kronično vnetje, pogosta obstipacija, tumor, … Vsekakor pa se tega posega ne izvaja ob kastraciji.

Ob odpustu iz ambulante mora biti dihur popolnoma buden in priseben, priporočljivo je, da dihur že v ambulanti dobi vsaj en obrok hrane. Ob odpustu morate dobiti tudi navodila glede omejitve gibanja in zdravila za nekaj dni (vsaj protibolečinska zdravila). Priporočljivo je, da prvih nekaj dni po posegu namesto posipa v wc-ju uporabite papir ali plenične podloge.

Opozorilo: Približno dva tedna po posegu lahko lastniki dihurjev, ki niso bele barve, na obritem področju opazijo obsežno “modrico”. Vsi “prizadeti” dihurji so normalno ješči, normalno igrivi in področje ni boleče. Naj vas potolažimo, ne gre za nepredvideno pozno komplikacijo, saj modrica v resnici ni modrica, ampak temna dlaka, ki proseva skozi kožo. V dnevu ali dveh bo področje tudi vidno postalo kosmato.

Alternativa
Alternativa klasični kastraciji je hormonski implant s podaljšanim delovanjem. Ta preko hipofize vpliva na zmanjšano izločanje spolnih hormonov s čimer dosežemo začasno kemično kastracijo. Implant, ki je trenutno v uporabi deluje med 6-24 meseci, ko preneha delovati, je dihurju potrbno vstaviti novega (kdaj preneha delovati ugotovimo na podlagi sekundarnih spolnih znakov, spremenjenega vedenja ali z merjenjem koncentracije spolnih hormonov v krvi in NE na podlagi tega, da implant lahko zatipamo). Tako kot pri klasični kirurški kastraciji morajo biti dihurji ob vstavitvi implanta dovolj stari, samci morajo imeto spuščeni obe modi. Po priporočilih strokovnjakov vsesplošna uporaba implanta za kemično kastracijo trenutno še ni priporočljiva, klinične študije so namreč še v teku, tako da dolgoročni vpliv in varnost tega zdravila na dihurje in na ljudi še niso znani.Gonitev lahko preprečimo, oz. prekinemo tudi z drugimi zdravili, vendar njihova redna uporaba ob vsaki gonitvi zaradi dolgoročnih stranskih učinkov ni priporočljiva in se te metode v praksi ne poslužuje.

Primerjava kirurške kastracije in kastracije s hormonskim implantom

V tujini nekateri rejci za prekinitev gonitve uporabljajo vazektomirane samce, vendar se tega poslužujejo vse manj, saj je metoda rizična. Lahko namreč pride do obnove semenovoda in tak samec je potem ploden, poleg tega je možen prenos različnih bolezni, še posebno, ker si take samce rejci običajno med seboj posojajo. Vazektomiran samec je kot hišni ljubljenček precej neprimeren, ima namreč vse lastnosti nekastriranega samca (intenziven vonj, markiranje, agresivno vedenje), le ploden ni.

Avtorica: Maja Čonč
1 zvezdica2 zvezdic3 zvezdic4 zvezdic5 zvezdic (4 glasov, povprečje: 5.00 od skupno 5)
Loading...